Pripravila skupina delojemalcev

Nemčija je prevzela predsedovanje Svetu EU v ključnem trenutku za Evropo, ko je naša unija na razpotju. Soočamo se z najhujšo krizo v času miru v zadnjih 90 letih z več kot sto tisoč mrtvimi samo v Evropi in velikimi gospodarskimi pretresi, ne vemo pa, koliko valov te pandemije še sledi. V težkih mesecih omejitve gibanja so zdravstveni delavci, pa tudi zaposleni v dostavnih službah, supermarketih in komunalnih službah, ki so pogosto v negotovem in premalo plačanem delovnem razmerju, nosili glavno breme, da so naše države še naprej delovale.

„Skupaj za okrevanje Evrope“ je moto, ki ga vsi podpiramo, zavzemati pa se je treba tudi za njegova načela trajnosti, pravičnosti, varnosti, skupnih vrednot in inovativnosti. Konkretne pobude, nastale v okviru Evropskega stebra socialnih pravic, kot so evropska minimalna plača, enaka plača za enako delo, napotitev delavcev in transparentni delovni pogoji, so zdaj še posebej pomembne.

Namesto varčevalnih ukrepov, ki so bili sprejeti med prejšnjo krizo in ki so nas potegnili v začaran krog zadolženosti in stagnacije ter osiromašili naš zdravstveni sistem (ceno tega plačujemo zdaj z našimi življenji), potrebuje Evropa odločne in skupne ukrepe za okrevanje in obnovo, tako kratkoročno kot dolgoročno. Soočamo se s 15-odstotnim padcem BDP, zato stvari ne morejo biti več po starem. Kriza se poslabšuje, države članice pa niso enako pripravljene nanjo. Če ne bo usklajenega evropskega odgovora, nam grozi razkroj družbe in gospodarski zlom, kar bi lahko ogrozilo celo obstoj EU.

Pred nemškim predsedstvom je kolosalna naloga, enako veliko pa je tudi tveganje neuspeha, če bo Svet blokiral načrte za okrevanje in bodo države članice za vsak evro uporabljale veto ali pa bodo določale trojke za „reševanje“, kakršno je uničilo EU pred desetimi leti, ki zaradi tega ni zmogla odgovoriti na sedanjo situacijo. Predsednik skupine delojemalcev je dejal: „Čim močnejši bodo ukrepi za oživitev gospodarstva in čim bolj bodo prilagojeni razmeram v posameznih državah članicah in njihovemu prebivalstvu, tem bolj verodostojna bo Evropa in bolj bo kos tem novim izzivom, s katerimi se soočamo v tej krizi. Gre torej za socialno pravičnost in solidarnost, hkrati pa je to tudi branik pred morebitnimi avtoritarnimi režimi, ki bi lahko zaradi neenakosti in socialnih razlik nastali v državah EU, ko bo zdravstvena kriza mimo.“