European Economic
and Social Committee
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je zavzel odločno stališče za vzpostavitev evropske zdravstvene unije ter pozval EU in države članice, naj se odzovejo na zahteve Evropejcev, da bo zdravje postalo prednostna naloga.
Kot so pokazale nedavne raziskave, kar 66 % Evropejcev meni, da bi EU morala imeti več besede pri zadevah, povezanih z zdravjem, več kot polovica pa jih je za to, da javno zdravje postane glavna prioriteta EU z vidika porabe.
Zato je EESO v mnenju, ki ga je sprejel na aprilskem plenarnem zasedanju, pozdravil sveženj Komisije o zdravstveni uniji EU kot izhodišče za uresničevanje pravice do kakovostne zdravstvene oskrbe za vse Evropejce. Tako bomo dosegli, da bodo kakovostne zdravstvene storitve zajamčene in na voljo vsem državljanom EU, ne glede na njihov socialni in ekonomski status, državo ali kraj bivanja – kar trenutno še ne velja.
Čeprav se Komisija v svežnju, ki ga je objavila novembra, osredotoča na boljše preprečevanje in upravljanje čezmejnih groženj za zdravje in morebitnih prihodnjih pandemij, ga je EESO opisal kot „pomemben nov korak v razvoju“, ki bi moral sprožiti sistemsko spremembo, ki presega zgolj krizno upravljanje.
Predsednica EESO Christa Schweng je stališče EESO takole komentirala: „Te pobude so prvi korak k dejanski evropski zdravstveni uniji, ki jo potrebujemo in v kateri si vse države članice EU skupaj prizadevajo za boljše preprečevanje in zdravljenje bolezni ter oskrbo po zdravljenju. Takšna unija bi državam EU omogočila, da se pripravijo na morebitne prihodnje zdravstvene krize in jih obvladujejo skupaj. Pri ukrepanju na tem področju je treba upoštevati tudi stališča civilne družbe in socialnih partnerjev, ki imajo ključno vlogo pri zaščiti in promociji pravic med pandemijo.“
Poročevalec Ioannis Vardakastanis je dejal: „Naše sporočilo je preprosto: državljani EU menijo, da bi moralo imeti javno zdravje prednostni pomen na ravni EU in nacionalni ravni, in okrepiti je treba vlogo EU pri tem.“ Opozoril je tudi, da je pandemija izpostavila potrebo po spremembi razmišljanja o zdravstvenem varstvu, saj se je jasno pokazalo, ga ne smemo obravnavati kot tržno dobrino.
Kot je v mnenju zapisal EESO, je za uspešnost prihodnje evropske zdravstvene unije bistveno izboljšanje delovnih pogojev zdravstvenih delavcev, tudi njihovih plač in spodbud, da bi ostali v tem sektorju, pa tudi njihovega zdravja in varnosti.
Zdravstvena unija bi se morala osredotočiti tudi na nenalezljive bolezni, saj je sedanja pandemija razkrila „toksičnost razmerja“ med nalezljivimi in nenalezljivimi boleznimi. Veliko pozornosti je treba nameniti tudi duševnemu zdravju. (ll)