EESO je podprl predlog Evropske komisije za priporočilo Sveta o zadostnem minimalnem dohodku, ki je nujen del prizadevanj za boj proti revščini in uresničitev cilja EU, da se do konca desetletja število ogroženih ljudi zniža za vsaj 15 milijonov.

EESO je v mnenju, ki ga je sprejel na svojem marčevskem plenarnem zasedanju, zlasti pozdravil izvajanje realističnih in ne preveč omejevalnih meril za zagotavljanje minimalnega dohodka vsem in na ravni, ki omogoča dostojno življenje, pri čemer nihče ne sme biti zapostavljen.

Da bodo sistemi minimalnega dohodka zagotavljali zadostna sredstva, jih je treba usklajevati z inflacijo, ki naj bi se v letu 2023 povečala za dodatnih 6,5 % (zaradi zvišanja življenjskih stroškov, ki so posledica nedavnega povečanja cen hrane in energije). EESO predlaga, naj države članice letno ocenjujejo raven minimalnega dohodka glede na stopnjo inflacije.

To naj poteka ob nadzoru organizacij civilne družbe, socialnih partnerjev in organizacij socialnega varstva.

„Učinkoviti sistemi minimalnega dohodka lahko pripomorejo k zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic in dostojnega življenja ljudi, pomagajo ljudem, da ostanejo aktivni in vključeni v družbo ter najdejo trajno in kakovostno zaposlitev,“ je dejal poročevalec za mnenje Jason Deguara. Dodal je, da bi morali biti samozaposleni v polnem obsegu upravičeni do minimalnega dohodka in drugih prejemkov.

Poročevalec Paul Soete je dejal: „Cilj je število oseb, ki jim grozi revščina, do leta 2030 zmanjšati za najmanj 15 milijonov. Na prvi pogled se to ne zdi zelo ambiciozno, vendar pa smernice za države članice in podlaga za trdno metodologijo zagotovo predstavljajo pomemben korak naprej."

Minimalne ravni dohodka in njihova sestava se med socialnimi sistemi držav na splošno zelo razlikujejo, kar velja tudi za EU. Tako se položaj upravičencev do minimalnega dohodka na trgu dela med državami članicami močno razlikuje.

Nobena država članica trenutno ne zagotavlja zadostne dohodkovne podpore za družine brez delovno aktivnih članov, da bi se lahko te izognile revščini. Zaradi pogojev za upravičenost, kot so minimalna starost, rezidentski status, brezdomstvo ali težave v zvezi s sestavo družine, približno 20 % brezposelnih sploh ni upravičenih do kakršne koli podpore.
Problem je tudi neuveljavljanje minimalnega dohodka, ki po ocenah zajema 30 do 50 % upravičencev, kar je v veliki meri posledica administrativnih bremen. (ll)