EESO info

23. marca je EESO s podpredsednico Evropske komisije Věro Jourovo razpravljal o tem, kako okrepiti demokracije in demokratične vrednote po vsej Evropski uniji. Na to temo je sprejel tudi resolucijo s praktičnimi predlogi. Oblikovalci politik, strokovnjaki in organizacije civilne družbe so se strinjali, da so za demokracijo v Evropi ključni državljanska vzgoja, boljše financiranje socialnih partnerjev in osredotočenost na lokalno razsežnost.

„Volitve poslancev Evropskega parlamenta leta 2024 bodo preizkus politične volje in mladinske organizacije bodo imele ključno vlogo pri mobilizaciji mladih volivcev in tistih, ki volijo prvič,“ je dejala predsednica EESO Christa Schweng in dodala: „Vendar pa moramo razmišljati širše od volitev. Mlade moramo bolje podpreti, jih znova pritegniti v demokratične procese in jih opolnomočiti za dejansko aktivno državljanstvo.“

Podpredsednica Evropske komisije Věra Jourová je priznala bistveno vlogo, ki jo imajo organizacije civilne družbe pri obrambi in spodbujanju demokracije, saj pogosto delujejo tam, kjer so državni organi odpovedali. „Dejavno sodelovanje ljudi ni le zaželeno, temveč je tudi nujno potrebno,“ je dejala. „Demokracija je pod pritiskom in storiti moramo veliko več, da bi jo zaščitili in ponovno pridobili podporo naših ljudi.“

Udeleženci so poudarili, da organizacije civilne družbe, tudi mladinske organizacije, socialno gospodarstvo in prostovoljske dejavnosti, potrebujejo boljši dostop do financiranja in vlogo pri določanju, za kaj se bodo ta sredstva uporabila. Strinjali so se tudi, da so prečna znanja in spretnosti resnično steber participativne in posvetovalne demokracije.

Po razpravi je EESO sprejel resolucijo z naslovom Združeni za demokracijo: organizacije delodajalcev, delojemalcev in civilne družbe za trajnostno demokratično prihodnost, pripravljeno na podlagi priporočil letošnjih dnevov civilne družbe. Cilj resolucije je okrepiti demokracijo s povečanjem udeležbe javnosti in utrditi strukture participativne demokracije. Poziva tudi k učinkovitemu izvajanju člena 11 Pogodbe o Evropski uniji o udeležbi državljanov, vključno z evropsko strategijo za civilno družbo in evropskim statutom za združenja. (tk)

Da bi zagotovili okolju prijaznejšo, varnejšo in cenovno dostopnejšo prihodnost za Evropo, moramo vse več vlagati v obnovljive vire energije. To je prepričanje, ki sta ga na plenarnem zasedanju EESO 22. marca skupaj izrazili predsednica EESO Christa Schweng in komisarka za energijo Kadri Simson.

Christa Schweng je opozorila, da visoka rast cen energije, inflacija in nizka gospodarska rast v tem letu predstavljajo velike probleme za državljane in podjetja. Dejala je, da so „prizadevanja za prehod na čisto energijo v Evropi, pospešitev uvajanja obnovljivih virov energije, cenovno dostopne cene energije ter zagotavljanje in diverzifikacija naše oskrbe z energijo za EESO še vedno glavne prednostne naloge“.

Komisarka Simson je predstavila nadaljnje ukrepe na področju energetske politike EU: „Če bi jih morala povzeti z enim izrazom, bi bil to ‚obnovljiva energija‘. To je namreč glavna prednostna naloga Komisije na področju energetske politike – spodbujati in uresničevati naše cilje na področju energije iz obnovljivih virov“.

Prvič v zgodovini EU ni več odvisna od ruske energije. Z diverzificirano oskrbo s plinom, manjšim povpraševanjem, večjo učinkovitostjo in večjim poudarkom na obnovljivih virih energije je EU odpravila svojo veliko odvisnost od Rusije.

39 % električne energije v EU se zdaj proizvaja iz obnovljivih virov. Leto 2022 je bilo v tem pogledu rekordno: EU je proizvedla več električne energije iz vetrne in sončne energije kot iz plina, pri čemer se je zmogljivost vetrne energije povečala za 15 GW, sončne pa za 41 GW. (mp)

EESO je 22. marca v razpravi z italijansko ministrico za delo podprl pobudo Komisije za okrepitev vloge in neodvisnosti nacionalnih organov za enakost, da bi odpravili diskriminacijo na trgih dela v EU.

Oba sta izrazila strinjanje s cilji predloga Komisije za direktivo o standardih za nacionalne organe za enakost, katerih namen je povečati njihovo učinkovitost. Predlog je posledica neuspešnosti sedanjih zakonodajnih ukrepov na področju enakosti, saj se zakonodaja EU o neenaki obravnavi in diskriminaciji ne izvršuje v zadostni meri.

EESO je v mnenju Krepitev vloge in neodvisnosti organov za enakost, ki ga je plenarna skupščina sprejela po tej razpravi, poudaril pomen pravega ravnovesja med načelom subsidiarnosti in določitvijo zavezujočih standardov, s katerimi bodo nacionalni organi postali močnejši in učinkovitejši. Italijanska ministrica je med razpravo izrazila podobno stališče.

„Sodelovanje raznolikih skupin na trgu dela ni samo vprašanje pravičnosti, temveč je zelo smiselno tudi z gospodarskega in socialnega vidika. Odbor ostaja zaskrbljen, da zaščita pred diskriminacijo in neenakostjo še ni enaka po vsej Uniji, zato podpira trdne mehanizme za njen nadzor, tudi prek krepitve nacionalnih organov za enakost,“ je dejala predsednica EESO Christa Schweng.

Ministrica Calderone je pojasnila, da se njena vlada strinja s ciljem Komisije, a poudarila, da je pomembno zagotoviti skladnost z nacionalnimi sistemi in organi, ki že obstajajo, kot so sveti za enakost v Italiji, ki ščitijo enakost na nacionalni in regionalni ravni.

„Vključevanje, o katerem govorimo danes, mora ostati v ospredju evropske socialne agende, v enaki meri kot potekajoča razprava o spremembah gospodarskega in finančnega upravljanja EU. Vemo, kako težko je še vedno zagotoviti učinkovite enake možnosti na trgu dela. Nekatere družbene skupine se glede dostopa do trga dela in socialne zaščite še vedno soočajo z velikanskimi ovirami,“ je dejala ga. Calderone.

Poudarila je, da je vrzel med spoloma pri stopnjah zaposlenosti na ravni EU še vedno več kot 10 %. V EU ni nobene države, v kateri ne bi bilo te vrzeli med spoloma – in to povsod v škodo žensk. Tudi mladi diplomanti imajo težave pri iskanju zaposlitve. Invalidi, zakoniti migranti in begunci se še vedno soočajo z diskriminacijo, ko iščejo zaposlitev ali jo poskušajo ohraniti. (ll)

Predsednica Ekonomskega in socialnega sveta Združenih narodov (ECOSOC) se je v govoru na plenarnem zasedanju EESO marca zavzela za močno vlogo civilne družbe pri izvajanju Agende 2030.

Veleposlanica Lachezara Stoeva, predsednica ECOSOC ZN, je dejala, da so akterji civilne družbe nepogrešljivi zavezniki pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja.

Predsednica EESO Christa Schweng pa je dejala: „Biti moramo ambiciozni, saj globalni izzivi zahtevajo odločne globalne odgovore. Civilna družba bi morala sodelovati na septembrskem vrhu o ciljih trajnostnega razvoja in biti bolj strukturno ter konkretno vključena,“ je še dodala.

Veleposlanica Stoeva pa je dodala: „Brez civilne družbe ne moremo ničesar. V Evropi ima pogosto vodilno vlogo pri razmišljanju, usmerjenemu v prihodnost, EESO pa lahko s svojo večdeležniško strukturo prispeva k temu, da bodo politike bolj uravnotežene, pravične in odzivne.“

EESO je aktivno sodeloval pri prvem prostovoljnem pregledu EU, ki bo predstavljen na političnem forumu na visoki ravni julija. Pripravil je „model“ prispevka civilne družbe, ki bi se lahko uporabljal kot primer dobre prakse za druge regije po svetu. (mt)

EESO je podprl predlog Evropske komisije za priporočilo Sveta o zadostnem minimalnem dohodku, ki je nujen del prizadevanj za boj proti revščini in uresničitev cilja EU, da se do konca desetletja število ogroženih ljudi zniža za vsaj 15 milijonov.

EESO je v mnenju, ki ga je sprejel na svojem marčevskem plenarnem zasedanju, zlasti pozdravil izvajanje realističnih in ne preveč omejevalnih meril za zagotavljanje minimalnega dohodka vsem in na ravni, ki omogoča dostojno življenje, pri čemer nihče ne sme biti zapostavljen.

Da bodo sistemi minimalnega dohodka zagotavljali zadostna sredstva, jih je treba usklajevati z inflacijo, ki naj bi se v letu 2023 povečala za dodatnih 6,5 % (zaradi zvišanja življenjskih stroškov, ki so posledica nedavnega povečanja cen hrane in energije). EESO predlaga, naj države članice letno ocenjujejo raven minimalnega dohodka glede na stopnjo inflacije.

To naj poteka ob nadzoru organizacij civilne družbe, socialnih partnerjev in organizacij socialnega varstva.

„Učinkoviti sistemi minimalnega dohodka lahko pripomorejo k zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic in dostojnega življenja ljudi, pomagajo ljudem, da ostanejo aktivni in vključeni v družbo ter najdejo trajno in kakovostno zaposlitev,“ je dejal poročevalec za mnenje Jason Deguara. Dodal je, da bi morali biti samozaposleni v polnem obsegu upravičeni do minimalnega dohodka in drugih prejemkov.

Poročevalec Paul Soete je dejal: „Cilj je število oseb, ki jim grozi revščina, do leta 2030 zmanjšati za najmanj 15 milijonov. Na prvi pogled se to ne zdi zelo ambiciozno, vendar pa smernice za države članice in podlaga za trdno metodologijo zagotovo predstavljajo pomemben korak naprej."

Minimalne ravni dohodka in njihova sestava se med socialnimi sistemi držav na splošno zelo razlikujejo, kar velja tudi za EU. Tako se položaj upravičencev do minimalnega dohodka na trgu dela med državami članicami močno razlikuje.

Nobena država članica trenutno ne zagotavlja zadostne dohodkovne podpore za družine brez delovno aktivnih članov, da bi se lahko te izognile revščini. Zaradi pogojev za upravičenost, kot so minimalna starost, rezidentski status, brezdomstvo ali težave v zvezi s sestavo družine, približno 20 % brezposelnih sploh ni upravičenih do kakršne koli podpore.
Problem je tudi neuveljavljanje minimalnega dohodka, ki po ocenah zajema 30 do 50 % upravičencev, kar je v veliki meri posledica administrativnih bremen. (ll)

EESO je v zvezi s poročilom Evropske komisije o trendih in vprašanjih, ki jih je treba spremljati, marca poudaril, da bi lahko prispeval veliko več, če bi bil že od samega začetka vključen v postopek predvidevanja.

EESO je v mnenju o poročilu o strateškem predvidevanju za leto 2022, ki ga je sprejel na marčevskem plenarnem zasedanju, poudaril, da lahko Odbor okrepi zmogljivosti za analizo in predvidevanje. Kot predstavnik civilne družbe lahko najlaže prepozna nastajajoče trende. Zato se je odločil, da bo na lastno pobudo že v zgodnji fazi prispeval k prihodnjemu poročilu o strateškem predvidevanju za leto 2023.

Poročevalec Angelo Pagliara je predstavil nekaj razmišljanj, na katerih temelji mnenje: „EESO je številna vprašanja iz poročila Komisije že obravnaval v svojih mnenjih v prejšnjih letih. Imamo zelo veliko strokovnega znanja in izkušenj. Zato sodelujte z nami in nas bolj vključite, saj vam lahko resnično pomagamo.“

V poročilu o strateškem predvidevanju za leto 2022 je obravnavano vprašanje, kako najbolje uskladiti podnebne ambicije EU in njene morebitne nasprotujoče si digitalne cilje. Opredeljenih je deset ključnih področij, na katerih je potrebno ukrepanje, da bi čim bolj povečali sinergije in doslednost. EESO v zvezi s tem poziva k oblikovanju agende za strateško predvidevanje, usmerjeno v nov razvojni model, ki bo združeval gospodarsko, okoljsko in socialno trajnostnost ter v središče postavil ljudi.

Ena glavnih slabosti v poročilu za leto 2022, na katere je EESO opozoril, je pomanjkanje jasne slike tveganj in scenarijev, če EU ne bo izpolnila svojih ciljev glede razpoložljivosti surovin, kovin redke zemlje in vodnih virov.

V zvezi s poročilom o strateškem predvidevanju za leto 2023, ki naj bi ga Komisija objavila v drugem četrtletju leta 2023 in bo osredotočeno na socialno in gospodarsko trajnostno Evropo, je EESO želel izpostaviti naslednja področja:

• dobavni sistemi in odpornost evropskega agroživilskega sektorja;
• močan, povezan in inovativen evropski industrijski sistem, ki lahko ustvarja kakovostna delovna mesta;
• potreba po strateški energetski avtonomiji ter podpori podjetjem in delavcem na podlagi izkušenj med pandemijo. (dm)

EESO je na marčevskem plenarnem zasedanju sprejel mnenje, v katerem je evropske institucije pozval, naj obravnavajo razdrobljeno izvajanje zunanjepolitičnih sankcij v državah članicah. EESO je zaskrbljen zaradi teh nedoslednosti in poziva k takojšnjemu ukrepanju za nudenje humanitarne pomoči in zaščito novinarjev v sankcioniranih režimih.

Svet Evropske unije sprejema zunanjepolitične sankcije za vse države članice. Vendar sta njihovo izvajanje in izvrševanje trenutno decentralizirana. To je privedlo do najrazličnejših opredelitev, področij uporabe, kazni in preiskovalnih zmogljivosti v državah članicah. Razdrobljenost spodkopava učinkovitost sankcij EU in lahko razdeli Unijo, saj so nekatere države manj stroge do kršitev sankcij kot druge. Za obravnavo teh vprašanj je Evropska komisija predlagala direktivo za standardizacijo kaznivih dejanj in kazni za kršitve sankcij EU.

EESO v mnenju o kršenju sankcij/kaznivih dejanjih EU poziva institucije EU, naj razširijo humanitarno izvzetje, da bi preprečile morebitne nenamerne negativne posledice za humanitarno pomoč in pomoč. „Želimo zaščititi dostavo humanitarne pomoči ljudem v stiski, ki živijo v sankcioniranih režimih,“ je pojasnil član EESO José Antonio Moreno Díaz, poročevalec za to mnenje. „Prosimo za stalno izvzetje iz humanitarnih razlogov, da bi zagotovili, da lahko humanitarno osebje deluje brez tveganja kazenske odgovornosti.“

EESO je poudaril, da je treba zasebnemu sektorju in organizacijam civilne družbe zagotoviti ustrezne informacije in proaktivno podporo, da se bodo lahko prilagodile novi zakonodaji in izpolnile zahteve režima sankcij. Države članice morajo imeti zadostne upravne zmogljivosti, sredstva in usposobljeno osebje za odkrivanje, pregon in kaznovanje kršitev sankcij. (gb)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je na marčevskem plenarnem zasedanju sprejel mnenje o strategiji EU za gnojila, v katerem poziva k razpoložljivosti, cenovni dostopnosti in trajnostnosti gnojil.

Svetovna kriza na področju gnojil je v Evropi dosegla kritično raven, saj se kmetje zaradi rekordnih cen in motenj v dobavi soočajo z izzivi brez primere. Krizo je še zaostrila nedavna vojna v Ukrajini, ki je resno ogrozila evropsko kmetijstvo in svetovno prehransko varnost.

EESO je na marčevskem plenarnem zasedanju pozdravil sporočilo Komisije o zagotavljanju razpoložljivosti in cenovne dostopnosti gnojil ter poudaril, da so za omejitev posledic krize potrebni nujni ukrepi na nacionalni ravni.

„Kmetje se soočajo z visokimi cenami gnojil, ki vplivajo na potrošnike. Pozdravljamo sporočilo Evropske komisije o zagotavljanju razpoložljivosti in cenovne dostopnosti gnojil, vendar so za omejitev posledic krize potrebni tudi nujni in dolgoročnejši ukrepi,“ je dejal Arnold Puech d’Alissac, poročevalec za mnenje EESO.

EESO predlaga različne korektivne ukrepe za izboljšanje delovanja trga gnojil v EU, vključno z neposredno podporo najbolj prizadetim proizvajalcem dušika in kmetom v obliki državne pomoči.
Poleg tega poudarja, da je treba za reševanje težav z dobavo in cenami gnojil olajšati uvoz in domačo konkurenco. To je mogoče doseči z začasno opustitvijo uvoznih tarif EU za vsa gnojila, olajšanjem logistike na področju gnojil in regulativno prožnostjo.

Poleg kratkoročnih ukrepov EESO poziva k srednjeročnim rešitvam za omejitev odvisnosti EU od uvoženih mineralnih gnojil in zmanjšanje okoljskega odtisa gnojenja kmetijskih rastlin.
Pozdravlja tudi ustanovitev nove opazovalnice za trg gnojil v letu 2023, da bi povečali preglednost na trgu gnojil v EU z rednim objavljanjem referenčnih cen na notranjem trgu ter statističnih podatkov o proizvodnji in uporabi gnojil.

EESO poziva EU, naj na mednarodnem prizorišču okrepi ukrepe proti neustrezni svetovni prehranski varnosti s spodbujanjem preglednosti, razpoložljivosti in učinkovite uporabe gnojil. Svetovno trgovino z gnojili bi bilo treba olajšati, tako da bi ohranili odprte trge, preprečili omejitve in prepovedi izvoza, povečali proizvodnjo gnojil v Evropi ter razširili logistične poti. (ks)

Preveč ovir še vedno spodkopava potencial digitalnih energetskih sistemov. Pametnejše rešitve je težko udejanjiti, zlasti zaradi strogih upravnih postopkov, pomanjkanja učinkovitih spodbud ter neprožnosti prenosnega in distribucijskega omrežja zaradi premajhnih naložb v energetsko infrastrukturo.

To so glavne ugotovitve iz mnenja EESO „Digitalizacija energetskega sistema – akcijski načrt EU“.

Mnenje sta pripravila poročevalec Thomas Kattnig in soporočevalec Zsolt Kükedi, sprejeto pa je bilo na marčevskem plenarnem zasedanju.

EESO na splošno podpira cilje in večino ukrepov, predlaganih v akcijskem načrtu Evropske komisije. Vendar ga po njegovem mnenju Komisija ne vključuje v splošno energetsko politiko in ustvarja silosni pristop. Digitalizacija energetskega sistema mora pripeljati do skupnih rešitev, kjer bodo uporabnikom na voljo spodbude za sodelovanje v digitaliziranem energetskem sistemu.

V prihodnji zasnovi energetske infrastrukture morajo biti v razvoj pametnih energetskih sistemov aktivno vključeni vsi odjemalci. „V procesu digitalizacije bi morali nujno okrepiti vlogo aktivnih odjemalcev ter jih spodbujati in jim omogočiti, da uporabljajo čim več pametnih rešitev“, je dejal g. Kükedi.

Poleg tega obstaja tveganje, da se nove storitve, ki temeljijo na podatkih, in inovativne tehnološke rešitve ne bodo izvajale dovolj hitro zaradi pomanjkanja kvalificiranih delavcev in usposobljenih strokovnjakov, ki bi pomagali pri njihovi uporabi. Za dosego teh ciljev je treba sprejeti ciljno usmerjene ukrepe politike trga dela in izobraževanja. „Potrebujemo usklajen pristop in tesno sodelovanje s socialnimi partnerji. Nujno je sodelovanje organizacij civilne družbe“, je dejal g. Kattnig. (mp)

EESO je 23. marca sprejel mnenji o najnovejšem delu Komisije za napredek unije kapitalskih trgov EU, ki je razdrobljena in premalo razvita, tj. o novem aktu o kotiranju in o pregledu Uredbe o infrastrukturi evropskega trga (EMIR).

Z novim aktom o kotiranju želi Komisija zmanjšati upravno breme tega postopka za podjetja vseh velikosti, zlasti MSP, ki bi si s kotiranjem na evropskih javnih trgih lahko zagotovila boljši dostop do financiranja.

EESO pozdravlja to pobudo, saj sta večje lastniško financiranje evropskih podjetij in zmanjšanje njihove odvisnosti od bančnih posojil ključna za okrevanje po pandemiji in oblikovanje odpornega gospodarskega sistema. Po mnenju Odbora bi dostop večjega števila družinskih podjetij do kapitalskih trgov odprl še neizkoriščene možnosti za pridobitev kapitala, potrebnega za rast.

Kot je pojasnil poročevalec EESO Kęstutis Kupšys, „delniške strukture z različnimi glasovalnimi pravicami družinam pomagajo obdržati nadzor, kotiranje na borzi pa je tako zanje privlačnejše. Poleg tega je treba poenostaviti vsebino prospekta, da se bistveno zmanjšajo stroški in breme za izdajatelje. Priprava dokumentov za izdaje samo v angleškem jeziku, kot predlaga Komisija, pa bi ovirala razvoj nacionalne baze za male vlagatelje.“

Komisija je predlagala tudi novo Uredbo o infrastrukturi evropskega trga (EMIR), da bi povečala zmogljivosti kliringa v EU. V zvezi s to temo je EESO pričakoval jasnejše stališče glede zmanjšanja izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank (CNS) iz Združenega kraljestva, pa tudi bolj specifična pravila in spodbude za prehod k CNS s sedežem v EU po brexitu.

Poročevalec EESO Florian Marin je ob tem dejal: „Nimamo jasnega načrta, ki bi vseboval konkretne ukrepe za oblikovanje konkurenčnega in trdnega klirinškega trga. Obžalujemo, da sedanji okvir po petih letih ni bil ocenjen, in predlagamo, da Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) eno leto po začetku veljavnosti uredbe predloži poročilo o razlogih za uporabo CNS iz tretjih držav. (tk)

Predlog, za katerega je glasovalo največ udeležencev vodilnega dogodka EESO za mlade, je bila aplikacija eYou, ki jim lajša dostop do EU.

Dogodek Vaša Evropa, vaš glas!, ki se ga je udeležilo 105 dijakov 35 šol iz vseh držav članic EU in sedmih držav kandidatk, je potekal 23. in 24. marca 2023 v Bruslju. Mladi so na tem dogodku oblikovali naslednjih pet priporočil:

1.    poenostavitev EU: razvoj aplikacije EYou, ki bi mladim omogočila, da navežejo neposreden stik s politiki in civilno družbo tako, da izberejo svoje glavne interese in spremljajo dogajanje na lokalni ravni;
2.    vzpostavitev platforme E-Youth z informacijami o Evropski uniji, na kateri bi se politike enostavneje predstavile mlajšim generacijam, te pa bi platformo lahko uporabljale kot forum za izražanje mnenja;
3.    vzpostavitev platforme EYout(h)rust za večjo preglednost politik na lokalni in nacionalni ravni ter ravni EU;
4.    izvedba projekta Youth Democratic Opinion (YDO – mnenje mladih o demokraciji) za izboljšanje državljanske vzgoje in udeležbe v Evropi s programom „ambasadorjev EU“, s katerim bi se zbirala stališča in priporočila mladih za oblikovalce politik;
5.    več pobud, ki jih financira EU in jih VODIJO mladi ZA mlade.

„Pripovedujte nam o svojih pričakovanjih in upanjih glede prihodnosti Evrope“, je na dogodku zbranim dijakom dejala predsednica EESO Christa Schweng. „Da bi bila EU kos novim izzivom, mora prisluhniti mladim in se odpreti za nove zamisli.“
 
Podpredsednik EESO za komuniciranje Cillian Lohan je dijakom zagotovil, da bo EESO njihova priporočila predstavil na Evropski prireditvi za mlade (EYE), ki jo Evropski parlament organizira junija 2023 v Strasbourgu. Podpredsednik Lohan je dejal: „Ko se v sistemu pojavijo razpoke ali ko je ogrožen, moramo pustiti svoje vsakdanje stvari ob strani in postati aktivni. To ste vi storili danes in za to se vam zahvaljujemo!“

Kot so pokazale razprave, mladi menijo, da v današnji Evropski uniji ne morejo izraziti svojih stališč. Članica EESO Neža Repanšek jim je zagotovila, da je razočaranje dobro izhodišče za spremembe: „Moja pripravljenost, da začnem aktivno sodelovati, se je porodila iz razočaranja. Videla sem, da so lahko mladi, ki se povežejo, zelo močna sila.“

Štirinajsti tovrstni dogodek se je osredotočal na temo „Dialogi mladih o demokraciji“ in prvič so se ga udeležili tudi dijaki iz Ukrajine in Moldavije. (gb/tk)