Med govorniki na okrogli mizi o preiskovalnem novinarstvu v okviru seminarja Povezovanje EU 2024 je bil tudi Lukáš Diko, direktor Preiskovalnega centra Ján Kuciak. Spregovoril je o delu preiskovalnih novinarjev na Slovaškem danes, kjer so po začetni podpori svobodnemu tisku in boju proti korupciji po umoru Jána Kuciaka zdaj priča pomanjkanju zaupanja v neodvisne medije in sovražni nastrojenosti do novinarjev.

1.  Umor vašega kolega Jána Kuciaka je bil prvi umor novinarja na Slovaškem, odkar je postala neodvisna država, in je pretresel ne le vašo državo, temveč tudi EU. Je v sodnem postopku kaj novega glede storilcev?

Minilo je šest let in pol, odkar sta bila umorjena Ján Kuciak in njegova zaročenka Martina Kušnírová zaradi Jánovega preiskovalnega dela, vendar sojenje še vedno poteka in lahko še traja. Morilec, njegov voznik in posrednik so bili obsojeni na dolge zaporne kazni, toda na sojenju domnevnemu glavnemu načrtovalcu umora, podjetniku Marianu Kočnerju, in njegovi tesni sodelavki Aleni Zsuzsovi, ki naj bi po ugotovitvah preiskave umor naročila, se še vedno čaka na odločitev vrhovnega sodišča o pritožbah. Po sodbi prvostopenjskega sodišča je bila Alena Zsuzsová obsojena, Marian Kočner pa oproščen. Obstaja tudi možnost ponovnega sojenja, kar bo odvisno od prihodnje odločitve vrhovnega sodišča. Kočner in Zsuzsová že prestajata dolge zaporne kazni za druga kazniva dejanja. V Preiskovalnem centru Ján Kuciak (ICJK) smo zelo pozorno spremljali sojenje, saj je eden naših glavnih ciljev ohraniti Jánovo zapuščino in nadaljevati njegovo preiskovalno delo.

2. Kaj se je po vašem mnenju po začetnem šoku in protestih zaradi umorov, ki so privedli do odstopa takratnega predsednika vlade Roberta Fica, spremenilo v dojemanju javnosti, da je bil ponovno izvoljen?

Po umoru Jána in Martine leta 2018 je bila celotna družba pretresena. Na Slovaškem so potekali največji ljudski protesti po žametni revoluciji leta 1989, ki je privedla do padca komunizma. Zaradi protestov sta odstopila predsednik vlade Robert Fico in notranji minister Robert Kaliňák. Ljudje so podprli novinarje, vsi so želeli postati preiskovalni novinarji in skrbela jih je korupcija. Opozicija je to unovčila in na volitvah leta 2020 zmagala s programom boja proti korupciji. Kmalu zatem se je začela pandemija COVID-19 z vsemi težavami, slabim vodenjem in političnimi nemiri vred. Robert Fico je kot izkušen politik izkoristil proteste proti cepljenju, ki so mu dali dodaten zagon. Z začetkom vojne v Ukrajini je okrepil tudi prorusko propagando, kar je njegovi stranki Smer pomagalo ponovno pridobiti podporo. Slovaška je še posebej občutljiva na propagando in lažne novice, vse to pa je prispevalo k zmagi Roberta Fica in njegove stranke na volitvah leta 2023.

3. Kako nevarno je danes biti preiskovalni novinar na Slovaškem? S kakšnimi novimi grožnjami se soočate pri svojem delu?

V zadnjih nekaj letih so bili v državah članicah EU umorjeni štirje preiskovalni novinarji: Daphne Caruana Galizia na Malti leta 2017, Ján Kuciak na Slovaškem leta 2018, Giorgos Karaivaz v Grčiji leta 2021 in Peter de Vries na Nizozemskem leta 2021. V Evropi je zdaj postalo nevarno biti preiskovalni novinar. Lahko pa tudi vidimo, da umor enega novinarja drugih ne bo utišal in bo resnica prišla na dan, čemur smo bili priča v vseh teh državah.

Kljub tem grozljivim umorom še vedno prihaja do vse večjega števila verbalnih in spletnih napadov na novinarje na Slovaškem, kar pogosto spodbujajo politiki, vključno s predsednikom vlade, to pa privede do nadlegovanja in kampanj blatenja novinarjev. Ta sovražna nastrojenost do novinarjev in neodvisnih medijev vodi do drugih dejanj, usmerjenih proti njim. V zadnjem času se je povečalo število strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, saj je na primer predsednik vlade Fico tožil glavnega urednika portala Aktuality.sk. zaradi uporabe njegove fotografije na naslovnici knjige. V najnovejšem primeru pa je šlo za zlorabo organov kazenskega pregona za ustrahovanje novinarjev, kar se je zgodilo našemu kolegu na ICJK. Vsi ti napadi povzročajo nezaupanje javnosti v neodvisne medije in vsesplošno sovražno nastrojenost do novinarjev. Število preiskovalnih novinarjev v državi se zato zmanjšuje in le malo mladih si želi delati v tem poklicu. Pozitivno pa je, da smo v ICJK začeli projekt Safe.journalism.sk, ki novinarjem omogoča usposabljanje na področju osebne in digitalne varnosti ter pravno in psihosocialno pomoč novinarjem, ki se soočajo z grožnjami in napadi.

Lukáš Diko je glavni urednik in direktor Preiskovalnega centra Ján Kuciak (ICJK). Je preiskovalni novinar in pomembna medijska osebnost z več kot 20-letnimi izkušnjami. Zaposlen je bil kot urednik novic, športa in javnih zadev na slovaški javni radioteleviziji RTVS. Je tudi soavtor etičnega kodeksa slovaških novinarjev, sprejetega leta 2011.