Še leta 2013 je bila bolnišnica Lapinlahti, prva finska psihiatrična bolnišnica s 170-letno zgodovino in simbol duševnega zdravja v državi, prazna in pozabljena. Nato je skupina aktivistov s področja duševnega zdravja, ki si je zadala cilj, da bo razpadajočo dediščino spremenila v odprto središče za duševno zdravje, kulturo in umetnost, zavihala rokave. Siru Valleala, predstavnica združenja Pro Lapinlahti , ki vodi središče, nam je povedala, da je Lapinlahden Lähde zdaj predvsem prostor vključevanja, kamor stigmatizacija in predsodki nimajo vstopa in kjer je vsakdo dobrodošel.

Kaj vas je spodbudilo, da ste začeli s projektom?

Leta 2013 je bila bolnišnica Lapinlahti, prva psihiatrična bolnišnica na Finskem, zgrajena leta 1841, prazna, mesto Helsinki pa z njo ni imelo načrtov. Ta zgodovinski kraj, bogat z dediščino in obdan s čudovitim parkom, je bil pozabljen in v razpadajočem stanju. Skupina aktivistov s področja duševnega zdravja je zaradi tega žalostnega dogajanja začela širiti svojo vizijo in sanje o tem prostoru, da bi bolnišnico Lapinlahti in park spremenila v odprto središče za duševno zdravje, kulturo in umetnost.

To je bil začetek tega, kar danes poznamo pod imenom Lapinlahden Lähde – „pomlad Lapinlahtija“.  Dejavnosti se navezujejo na zgodovinski in arhitekturni pomen tega območja v osrčju zaliva Lapinlahti in se napajajo iz 170 let dela na področju duševnega zdravja. Poudarek zdaj ni več na zdravljenju bolezni, temveč na spodbujanju dobrega počutja oseb iz vseh delov družbe. Lapinlahden Lähde je živ primer prizadevanj proti stigmatizaciji in spremembe razmišljanja v smeri spodbujanja pozitivnega.

V preteklosti je bolnišnica Lapinlahti veljala za središče psihiatrične stroke in prostor, kjer se je varstvo duševnega zdravja nenehno razvijalo. Aktivisti s področja duševnega zdravja iz združenja za duševno zdravje Pro Lapinlahti, ki je bilo ustanovljeno leta 1988, ko je bolnišnica še delovala, pa so namesto tega želeli ustanoviti inovativno središče za spodbujanje duševnega zdravja z vsem znanjem, ki je bilo na voljo v 21. stoletju. Ta prostor tako odraža oprijemljivo spremembo razmišljanja, ki se je od zdravljenja duševnih bolezni usmerilo k spodbujanju duševnega blagostanja.

Kako je bil vaš projekt sprejet? Ali ste od ljudi, ki ste jim pomagali, dobili kakšen odziv?  Lahko navedete primer?

Na začetku ni bilo enostavno pripraviti ljudi, da stopijo skozi vrata. Območje je bilo 170 let zaprto za javnost, hkrati pa se je uporabljalo kot psihiatrična bolnišnica. Kljub zanimanju in radovednosti je bilo ljudi težko prepričati, naj vstopijo in se razgledajo naokoli. Toda postopoma so se vendarle začeli vključevati v dejavnosti in dogodke ter jih navdušeno pomagali razvijati, se udejstvovati kot prostovoljci in deliti svoje zamisli. Različni umetniki so v Lapinlahden Lähdeju organizirali svoje umetniške razstave in kulturne prireditve, tako da imamo danes več kot 400 prireditev in od 50 do 60 razstav na leto. Bolnišnica Lapinlahti je za vse v Helsinkih postala odprta dnevna soba, ki spodbuja duševno blagostanje ter pomaga lajšati osamljenost in socialno izključenost prav vsak dan v letu.

„Ko sem začel sodelovati pri tej pobudi, se mi je zdelo neverjetno lepo, da sem lahko bil tu in pomagal temu prostoru vdihniti novo življenje ... Bilo je, kot da bi težave kar odpihnilo.“ (Cresswell-Smith idr., 2022)

Bolnišnica Lapinlahti danes velja za izjemno varen in vključujoč prostor. V njem si vedno dobrodošel, ne glede na to, kaj se ti tisti dan dogaja ali kakšno je tvoje življenje v tistem trenutku. Zgodovina Lapinlahtija kot psihiatrične bolnišnice ima svoj pomen. Omogoča ti, da si ranljiv, odprtost glede težav z duševnim zdravjem pa je edinstvena. Prizadevamo si, da se vsi počutijo povezane in da lahko vsakdo varno raziskuje svoje dobre plati. Stigmatizacija in diskriminacija nimata vstopa v Lapinlahden Lähde in ponosni smo na to, da vključujemo vse brez razlike.

Dejavnosti Lapinlahtija smo razvijali v sodelovanju z lastnikom, tj. mestom Helsinki, kar je bil predpogoj za vse skupaj. Trenutno se sprejemajo daljnosežne politične odločitve o prihodnjem lastništvu tega območja in upamo, da bodo dosedanji uspehi v celoti upoštevani.

Kako boste s temi namenskimi sredstvi dodatno pomagali skupnosti? Ali že načrtujete nove projekte?

Svoje dejavnosti bomo še naprej razvijali tako, da bo lahko sodelovalo še več ljudi in imelo koristi od njih. Nedavno smo začeli zanimiv projekt za ljudi, ki se po duševnih motnjah ponovno postavljajo na noge. Z njim želimo okrepiti dostop oziroma celo pravice do kulturnih dejavnosti. Natančneje, pomagati želimo ljudem, da sami najdejo način za kulturno izražanje in ugotovijo, kaj jim koristi v povezavi s kulturo duševnega blagostanja in umetnostjo. Za to bomo uporabili velikodušno nagrado, ki smo jo prejeli.

Kateri skupni ukrepi so po vašem mnenju potrebni za zmanjšanje stigme, ki pogosto spremlja težave z duševnim zdravjem? Ali lahko umetnost prispeva k opolnomočenju ljudi z duševnimi težavami?      

Ponuditi moramo dejavnosti, ki omogočajo srečevanje ljudi z različnimi ozadji in izkušnjami. Kadar dejavnosti ne temeljijo na zdravstvenem stanju ali življenjskih okoliščinah, se lahko ljudje spoznajo na edinstven način in stkejo se lahko močne vezi med osebami iz različnih okolij. Raziskovanje duševnega zdravja z različnimi sredstvi, na primer umetnostjo, povečuje ozaveščenost in razumevanje. Umetnost je edinstvena, ko gre za povezovanje ljudi, in ponuja nove načine za razreševanje tudi bolečih vprašanj. Umetnost je izrazno sredstvo in ljudem omogoča, da so videni in slišani. Biti slišan lahko spremeni življenje človeka in njegovo dojemanje samega sebe.