Industrijska strategija po pandemiji mora za trdno okrevanje vključevati civilno družbo, poudarja EESO v nedavnem poročilu o osnutku nove industrijske strategije EU. Osredotočati se mora na trajnostnost in blaginjo, meriti socialne učinke ter spodbujati učinkovit in dostopen zdravstveni sistem.

Pandemija COVID-19 je razkrila slabosti v evropskem gospodarskem okolju, zlasti regionalne neenakosti, vrzeli v znanju in spretnostih ter tveganja za enotni trg in dobavo strateškega blaga. Na podlagi teh spoznanj je Evropska komisija posodobila svoj načrt za bolj zeleno, bolj digitalno in konkurenčnejše industrijsko okolje ter oblikovala novo industrijsko strategijo za Evropo.

EESO je pripravil poročilo o teh posodobitvah in dopolnilno mnenje, v katerem je poudaril pogoje za vključujoč in inovativen zdravstveni ekosistem, ki lahko podpre industrijo v EU.

V poročilu je EESO pozval vse skupine, ki so vključene v evropsko gospodarstvo, od sindikatov, industrije ter malih in srednjih podjetij do drugih organizacij civilne družbe, naj oblikujejo njegovo prihodnost. Sedanja strategija se osredotoča na podjetja, po mnenju EESO pa je treba pri oblikovanju ciljev in kazalnikov, potrebnih za uspešno spremembo, nujno upoštevati stališča socialnih partnerjev. Meni tudi, da konkurenčnost ne more biti edini pokazatelj izvedljive dolgoročne strategije. Potreben je širši sklop ključnih kazalnikov uspešnosti kot v predlagani strategiji. Konkurenčnost in naložbe niso dovolj. Ključni kazalniki uspešnosti morajo spodbujati tudi socialno blaginjo in trajnostno rast, da bo evropska industrija resnično trajnostna.

Pomembni področji, ki ju je treba meriti, sta vpliv delovnih in proizvodnih pogojev na družbo in okolje ter kakovost delovnih mest.

Z drugim sklopom kazalnikov bi morali ocenjevati prehod na krožno gospodarstvo brez odpadkov. Spremljati bi bilo treba tudi dejavnike, ki segajo v vse panoge, kot so naložbe v raziskave in razvoj, da bi bila podjetja in delovna mesta dolgotrajna.

Pomembni projekti skupnega evropskega interesa so vseevropski projekti, ki podpirajo razvoj inovacij, ki so bistvene za zeleni in digitalni prehod. EESO meni, da je treba za njihovo dobro izvajanje upoštevati strokovno znanje delavskih organizacij. Poleg tega jih je treba ocenjevati glede na vrednost in delovna mesta, ki jih ustvarjajo, ter znanja in spretnosti, ki jih delavci in podjetja potrebujejo za posodobljene panoge.

Še en pomemben instrument za ponovno vzpostavitev vodilnega položaja Evrope na področju industrijske proizvodnje so standardi. EESO vztraja, da standardov, ki so jih razvila evropska podjetja, ne smejo širiti zgolj podjetja sama, temveč jim mora pri tem pomagati tudi Evropska komisija.

V dopolnilnem mnenju je obravnavano, kako bi lahko strategija izboljšala dostop do pravičnejšega in bolje usklajenega zdravstvenega varstva v Evropi.

EESO priporoča, da se pozornost nameni upravljanju, diverzifikaciji ponudbe in digitalnemu zdravstvu, kar je vse povezano med seboj. Bolje delujoča podjetja bi omogočila bolj nemoteno delovanje enotnega trga, kar bi spodbudilo ustanavljanje novih podjetij. S povečanjem števila proizvajalcev bi postal dostop do blaga in storitev zdravstvenega varstva zanesljivejši, spodbudila pa bi se tudi selitev proizvodnje osnovnih materialov in izdelkov nazaj v Evropo.

Ukrepi za omogočanje delovanja digitalnih zdravstvenih sistemov med organizacijami in prek meja bi dodatno okrepili enotni trg za industrijo in izboljšali storitve oskrbe. EESO zato poziva k ukrepom za spodbujanje sinergije med javnim in zasebnim sektorjem, velikimi podjetji ter malimi in srednjimi podjetji in k naložbam v raziskave in razvoj ter usposabljanje vseh delavcev v zdravstvenem varstvu. (dm)