V večini držav članic EU so za izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost potrebni jasnejši sistemi upravljanja. Porazdelitev pristojnosti med centralno, regionalno in lokalno ravnjo je še vedno nejasna. EESO zato izraža zaskrbljenost in v mnenju o letni strategiji za trajnostno rast za leto 2021, ki ga je pripravil Gonçalo Lobo Xavier in je bilo sprejeto na oktobrskem plenarnem zasedanju, poudarja, da so mehanizmi za vključevanje organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev v izvajanje, spremljanje in prilagajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost premalo jasni.

EESO je na to vprašanje že opozoril v svoji februarski resoluciji, vendar ostaja stanje kljub prizadevanjem Evropske komisije nespremenjeno. EESO zato odločno poziva k večjemu nadzoru teh vidikov, ki so ključni za okrevanje EU.

„Opozarjamo, da je treba meriti napredek pri izvajanju nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Potrebujemo dobre kazalnike spremljanja, saj so ti bistveni za usmeritev prihodnjega razvoja in okrevanja EU. Države članice se morajo ustrezno odzvati na ta izziv. Da bi državljane ozavestili o velikih težavah, ki so pred nami, potrebujemo pogum,“ je v razpravi dejal Lobo Xavier.

V mnenju o ekonomski politiki euroobmočja 2021, ki ga je pripravila Kristi Sõber, EESO poudarja, da pandemija še ni končana in da bo mogoče gospodarske posledice čutiti še več let. Zato je potrebna posebna in nova kombinacija izrednih ekonomskih politik. Gospodarstva EU in euroobmočja ponovno hitro rastejo. Hkrati se EU sooča z najzahtevnejšim obdobjem v ekonomski zgodovini evropskega povezovanja. V tem kritičnem obdobju lahko k ublažitvi razmer prispevajo le javnofinančni odhodki.

EESO ceni hiter odziv v boju proti pandemiji na ravni EU in nacionalni ravni ter pozdravlja dejstvo, da so skupna prizadevanja postala pomemben del strategije za okrevanje. Kristi Sõber je na plenarnem zasedanju dejala: „Naložbene pobude v odziv na koronavirus so zlasti v prvi polovici leta 2020 pomagale ublažiti zelo težke gospodarske razmere, predvsem s stabilizacijo trgov, delovnih mest in osebnih dohodkov. Temu prvemu koraku je sledil instrument Next Generation EU, ki je močan in zelo inovativen javnofinančni prispevek. Obe pobudi sta bili hiter in prožen odziv na pandemijo.“ (mp)