Forum civilne družbe Zahodnega Balkana, ki je pod okriljem potekal 30. septembra in 1. oktobra v Skopju, je osvetlil stanje v zvezi z jasnimi obeti regije za pristop k EU in dejavno udeležbo civilne družbe v teh prizadevanjih.

Forum, ki ga Evropski ekonomsko-socialni odbor organiziral v sodelovanju z Evropsko komisijo in Svetom za regionalno sodelovanje, je potekal ob pravem času, le nekaj dni pred vrhom EU-Zahodni Balkan, ki ga je na Brdu gostilo slovensko predsedstvo.

Predsednik vlade Severne Makedonije Zoran Zaev je dejal: „Krepitev pristopnega procesa – verodostojni obeti Zahodnega Balkana za pridružitev EU – je prava tema ob pravem času, saj je bila širitvi vsiljena blokada.“

Predsednica EESO Christa Schweng je potrdila, da Odbor odločno podpira širitev EU na to regijo:
„Resnično verjamem, da je mesto Zahodnega Balkana v EU. Prav tako ne smemo pozabiti, da je vsaka razprava o širitvi implicitno razprava o prihodnosti Evrope, zato bi morala biti v ta proces v celoti vključena civilna družba, tako v regiji kot znotraj EU.“

Komisar za sosedstvo in širitev Olivér Várhelyi je menil: „Pot v EU je dolga in zapletena ter polna izzivov. Toda tisti, ki so ji resnično predani, uspejo. Ne dvomim, da je prihodnost Zahodnega Balkana v Evropski uniji.“

Podobno je menil tudi Gašper Dovžan, državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu. Dejal je, da je širitev logični naslednji korak in proces, ki koristi vsem stranem, sta pa pri njem potrebna ambicioznost in odpornost.

V pridružitvenem procesu je nujna aktivna udeležba civilne družbe

Biljana Spasovska, izvršna direktorica Balkanske mreže za razvoj civilne družbe, je izrazila zaskrbljenost zaradi krčenja prostora in sredstev civilne družbe ter ogrožanja temeljnih svoboščin, zlasti v času pandemije.

Udeleženci foruma so poudarili, kako pomembno je zagotavljati svobodo združevanja in spodbuden prostor za civilno družbo.

Razprava je tekla tudi o smernicah za izvajanje zelene agende ter gospodarskega in naložbenega načrta. Njun uspeh bo odvisen od smiselnega vključevanja civilne družbe v oblikovanje politik in njene dejavne udeležbe.

V vseh državah v regiji je treba reformirati javno financiranje organizacij civilne družbe. Ta mora biti neodvisna in ne sme biti izpostavljena političnim vplivom.

Končno izjavo, sprejeto na 8. forumu civilne družbe Zahodnega Balkana, si lahko preberete tukaj. (at)