EESO info: V odziv na rusko vojno proti Ukrajini smo priča mobilizaciji brez primere med civilno družbo, ki si prizadeva pomagati ukrajinskemu ljudstvu. Kateri so najbolj izjemni ukrepi v tem ogromnem valu človeške podpore Ukrajini – humanitarna pomoč, prevoz, izobraževanje, nastanitev, šole, učenje tujih jezikov? Kaj se lahko iz tega naučimo kot državljani, ki se soočajo s človeško tragedijo?

David Stulík: Val solidarnosti in podpore Ukrajini v EU je brez primere in prinaša upanje, da bodo evropske vrednote sčasoma prevladale nad ruskim barbarstvom in kruto uporabo brutalne moči.

Ganljivo in spodbudno je videti humanitarno pomoč, ki jo Evropejci zagotavljajo Ukrajini. Kljub temu se moramo zavedati nekaterih težav, ki jih mora civilna družba EU upoštevati.

Prvič, s tem, ko ukrajinskim beguncem pomagamo izpolniti njihove potrebe (nastanitev, izobraževanje otrok, zaposlitev), se soočamo s posledicami zlih dejanj in vojnih zločinov, ki jih je zagrešila Putinova Rusija. Vendar moramo obravnavati razloge, ki so privedli do teh grozodejstev. Razlog za to je obstoj Putinovega režima, ki še vedno uživa široko podporo med ruskim prebivalstvom.

Če nam to uspe ustaviti, bomo ustavili tudi tok ukrajinskih beguncev v Evropo. Ukrajinci bi z velikim veseljem ostali v svoji domovini in tam živeli v miru.

S tem je povezan naslednji element, tj. tisto, za kar bi si po mojem mnenju morala prizadevati evropska civilna družba. Vsi moramo ustaviti nerazumna dejanja ruskega vodstva.

Zavedati se moramo, da napadajo tudi nas, ne le Ukrajino. Ruska propaganda nas – EU in NATO – prikazuje kot svojega glavnega sovražnika, ki Ukrajino uporablja kot marioneto proti Rusiji.

Ob tem se pojavi logično vprašanje: kako ustaviti Putinovo Rusijo? Gospodarske sankcije same po sebi ne bodo privedle do spremembe režima v Rusiji.

Bojim se, da je edina rešitev za ustavitev Putina vojaški poraz njegove vojske v Ukrajini. To bi morala trenutno biti prednostna naloga, da bi zaustavili pobijanje nedolžnih civilistov v Ukrajini in preprečili širjenje vojne v druge dele Evrope. Agresivno ravnanje in načrti Rusije nedvomno zadevajo tudi nas, vsaj nekatere države članice EU, zlasti tiste v vzhodni in srednji Evropi. Da, ruski generali imajo tudi nas na muhi kot še eno „legitimno“ tarčo.

Če vojne v Ukrajini ne ustavimo danes, bomo naslednji na vrsti mi in bo vojna prišla tudi do nas. Priznati moramo, da smo dejansko že v tej vojni. Vsaj tako je vloga EU in Nata predstavljena v ruskih (cenzuriranih) medijih.

Zato bi morali Evropejci storiti vse, kar je v naši moči, da bi prispevali k zmagi Ukrajine na bojišču. Poleg zaostritve gospodarskih in drugih sankcij proti Rusiji moramo biti pripravljeni ukrajinski vojski zagotoviti vsa potrebna vojaška sredstva, ki jih zahteva.

Sam sem pacifist, vendar so to odločilni trenutki, ko se morajo liberalne demokracije braniti proti tistim, ki jih nameravajo uničiti. Ti naši sovražniki razumejo le jezik sile in vojaške moči. Ne bojmo se ga uporabiti in ne sramujmo se tega, saj je ogroženo naše preživetje kot demokratične družbe.