Države članice morajo z zbiranjem podrobnih podatkov in sprejetjem ustreznih ukrepov poskrbeti za učinkovito uresničevanje akcijskega načrta EU za boj proti rasizmu ter si prizadevati za razkritje rasizma in etnične diskriminacije, ki sta se med pandemijo COVID-19 v Evropi povečala.

Četrtina Evropejcev se počuti diskriminirane na vsaj enem področju življenja, rasna in etnična diskriminacija pa je največja na področju zaposlovanja, zato so nujno potrebna prizadevanja za posodobitev in uresničevanje zakonodaje za boj proti rasizmu po vsej EU. To so ugotovitve virtualnega posvetovanja, ki ga je 18. marca organiziral EESO.

Posvetovanja, ki je potekalo pod naslovom „Unija enakosti: akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025“, so se udeležili govorniki iz institucij EU ter evropskih platform za človekove pravice in boj proti rasizmu. Predstavili so številke, ki pričajo o žalostnem stanju na tem področju.

Cristian Pîrvulescu, poročevalec EESO za mnenje o tej temi, je poudaril, da je bil akcijski načrt EU za boj proti rasizmu pripravljen pravočasno, saj so se zaradi pandemije še povečale neenakosti in diskriminacija.

Predstavnik Evropske komisije Thibault Balthazar je izpostavil pomembno vlogo držav članic ter jih pozval, naj v sodelovanju s civilno družbo in organov za področje enakosti sprejmejo nacionalne akcijske načrte. Aleksandra Wesoły je predstavila instrumente EU, kot je mreža EU za ozaveščanje o radikalizaciji, in druge platforme, ki so dejavne v boju proti radikalizaciji in ekstremistični propagandi. Maria Daniella Marouda je povedala, da je študija, ki jo je izvedla Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti, poudarila napredek na področju protidiskriminacijske zakonodaje.

Joanna Goodey z Agencije Evropske unije za temeljne pravice je pojasnila, da zakonodaja sicer obstaja, vendar pa primanjkuje podatkov. Za uspeh akcijskega načrta je potrebno zanesljivo in redno zbiranje podatkov.

Poročevalka za mnenje Odbora regij o akcijskem načrtu EU za boj proti rasizmu Yoomi Renström je opozorila, da je treba lokalne in regionalne oblasti priznati kot strateške partnerje pri zasnovi, izvajanju in spremljanju nacionalnih akcijskih načrtov.

Csaba Asztalos, predsednik romunskega sveta za boj proti diskriminaciji, je poudaril pomen dostopnih podatkovnih zbirk ter jasnih strategij komuniciranja, Marie Mescam iz združenja SOS Racisme pa je opozorila, da je treba v EU nujno oblikovati prostor za dialog, v katerem bodo civilna družba, organi za področje enakosti ter organizacije za boj proti rasizmu lahko izmenjale izkušnje in znanje.

Juliana Wahlgren, višja svetovalka pri Evropski mreži proti rasizmu je izrazila upanje, da bo vključevanje oseb, ki prihajajo iz rasnih ali etničnih manjšin in imajo pomembno strokovno znanje v okviru organizacij civilne družbe, pripomoglo k uspešnemu izvajanju akcijskega načrta. (mt)