Pripravil Stefano Mallia, predsednik skupine delodajalcev v EESO

Objava poročila Maria Draghija je ponovno izpostavila nujnost reševanja gospodarskih izzivov Evrope. Lettino in Draghijevo poročilo sta glasno opozorila, da se Evropa nahaja v odločilnem trenutku, pri čemer si ne moremo privoščiti, da bi počivali na lovorikah.

Tveganje je večje kot kdajkoli prej: v zadnjih dveh desetletjih je gospodarska rast EU ves čas počasnejša od rasti v Združenih državah Amerike, Kitajska pa se hitro približuje. Leta 2002 je EU glede na vrednost BDP za ZDA zaostajala za nekaj več kot 15 %, leta 2023 pa se je ta zaostanek povečal na skrb vzbujajočih 30 % (ob upoštevanju cen iz leta 2015). Še huje je, če primerjamo pariteto kupne moči: vrzel se je povečala z 12 % na ogromnih 34 %.

Eden največjih problemov je evropsko regulativno okolje. Številke so šokantne: EU je med letoma 2019 in 2024 sprejela približno 13.000 zakonodajnih aktov, ZDA pa približno 3500.

Ta regulativna preobremenitev je povzročila znatne stroške izpolnjevanja obveznosti za podjetja, zaradi česar so se sredstva preusmerila stran od inovacij in izboljšanja uspešnosti. Poleg tega je to privedlo do zaskrbljujočega trenda selitve podjetij iz EU, saj se je med letoma 2008 in 2021 preselilo 30 % evropskih samorogov.

Kot poudarja Draghi, naložbe same po sebi ne bodo spodbudile napredka Evrope. Zagotoviti bo treba, da bodo reforme vodile do konkretnega napredka. Osredotočiti se moramo na dokončanje enotnega trga, odpravo ovir, dajanje prednosti usklajenemu pristopu k zmanjšanju bremena in racionalizaciji predpisov. To so ključni ukrepi, ki jih je mogoče nemudoma sprejeti brez večjih političnih bitk in ki bi podjetjem, zlasti MSP, ki so hrbtenica naših gospodarstev, prinesli konkretne koristi.

Poleg tega ne smemo prezreti medsebojne povezanosti naših sektorjev in gospodarstev. Izboljšave na enem področju lahko privedejo do pozitivnih verižnih učinkov na druga področja. Vključevanje umetne inteligence in tehnologij, ki temeljijo na podatkih, lahko na primer podpre pametnejše upravljanje energije v vseh panogah, s čimer se znatno zmanjšajo stroški in emisije, od napredne proizvodnje do preciznega kmetovanja. To so te sinergije, ki jih moramo doseči.

Pot naprej je jasna. Evropa ima zmogljivosti, talente in inovacijski potencial, da si povrne konkurenčno prednost. Vendar bodo za to potrebni močna politična volja, sodelovanje in osredotočenost na dolgoročne strateške cilje. Zdaj moramo – institucije EU in države članice – te priložnosti preoblikovati v ukrepe, ki bodo prinesli resnične spremembe.