Pripravila skupina organizacij civilne družbe v EESO

EESO mora biti od začetka vključen v pobude Evropske komisije za okrepitev sodelovanja s civilno družbo. Skupina organizacij civilne družbe EESO meni, da bo prihajajoča študija Popis praks civilnega dialoga v institucijah EU dragocen prispevek.

Po začetku novega političnega cikla EU in napovedi Strategije EU za podporo, zaščito in opolnomočenje civilne družbe za tretje četrtletje leta 2025 v delovnem programu Komisije je skupina organizacij civilne družbe organizirala konferenco, na kateri je poudarila ključne ukrepe, potrebne za obdobje 2024-2029. Dogodka 3. marca se je udeležilo okrog 100 predstavnikov nacionalnih in evropskih organizacij civilne družbe ter državljanov.

Predsednik skupine organizacij civilne družbe Séamus Boland je dejal, da imajo organizacije civilne družbe pomembno vlogo pri tem, da je oblikovanje politik utemeljeno in se odziva na potrebe ljudi. Ponovil je poziv skupine in Odbora, naj EESO sodeluje v platformi civilne družbe, ki jo načrtuje Komisija.

EESO mora biti zaradi svojih izkušenj in kot platforma že od začetka vključen v pobude Evropske komisije za okrepitev sodelovanja s civilno družbo. Sodelovati mora pri upravljanju in biti ključni del pobude za vzpostavitev platforme civilne družbe," je zatrdil Boland.

Menil je, da bi moral strukturiran, reden, pregleden in vključujoč civilni dialog temeljiti na obstoječih strukturah in vključevati vse ustrezne deležnike. Zato bi morale evropske institucije ustanoviti delovno skupino za civilni dialog, ki bi jo vodil EESO.

„Delovna skupina za civilni dialog bi lahko pripravila načrt za bolj spodbudno okolje za organizacije civilne družbe v procesu oblikovanja politik“, je dejal Boland.  To bi lahko bil prvi korak k bolj strukturiranemu civilnemu dialogu o vprašanjih: s kom se posvetujemo, o katerih temah, v kakšnem časovnem okviru in s kakšnimi rezultati?

Predlagana delovna skupina bi se lahko oprla tudi na študijo z naslovom Popis praks civilnega dialoga v institucijah EU, ki jo pripravlja EESO.

Študijo je naročil EESO na predlog skupine organizacij civilne družbe. Rezultati naj bi bili na voljo julija 2025. V študiji bo celovit pregled praks civilnega dialoga v institucijah EU: preučila bo, kateri postopki vključevanja organizacij civilne družbe so trenutno organizirani in s kakšno metodologijo. Poznavanje obstoječih praks bi moralo biti podlaga in podpora prizadevanjem za bolj strukturiran civilni dialog v novem zakonodajnem ciklu. Predhodne ugotovitve študije je na konferenci že predstavila Berta Mizsei iz Centra za evropske politične študije (CEPS).

Na konferenci je bilo tudi poudarjeno, da je finančno zdravje organizacij civilne družbe predpogoj za dialog in povezovanje oblikovalcev politik s potrebami ljudi. Zagotoviti jim je treba finančno stabilnost in neodvisnost.

Sklepi in priporočila konference so na voljo na spletni strani EESO.