Evropska komisija bo kmalu predstavila sveženj zakonodajnih reform, ki se nanašajo na obveznosti poročanja podjetij, znan kot „sveženj omnibus“.  Namen svežnja je poenostaviti in racionalizirati predpise o trajnostnosti, s čimer bi poenostavili tudi obveznosti poročanja za podjetja. Od njegove napovedi novembra dalje po vsej EU buri duhove, sprožil veliko razprav in odpor različnih skupin. Organizacije civilne družbe, sindikati, podjetja, vlagatelji, pravniki in raziskovalci so izrazili zaskrbljenost glede svežnja omnibus, češ da lahko vodi v deregulacijo, ter pozvali Komisijo naj te instrumente raje zaščiti kot oslabi.  Andriana Loredan iz Evropske koalicije za pravičnost gospodarskih družb (ECCJ) pojasnjuje, kaj je ogroženo in zakaj organizacije civilne družbe, kot je ECCJ, nasprotujejo svežnju omnibus.

Konkurenčnost kot izgovor za deregulacijo prepotrebnih predpisov o trajnostnosti

Sveženj omnibus se osredotoča na tri ključne instrumente trajnostnosti, ki so v središču evropskega zelenega dogovora, in sicer na direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti, direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in uredbo o taksonomiji. Ta sveženj je neposredna posledica premika nove Komisije v smeri, ki jo je septembra 2024 začrtalo poročilo Maria Draghija o prihodnosti evropske konkurenčnosti. Draghijevo poročilo delno pripisuje stagnacijo trgov EU pretiranim regulativnim bremenom za podjetja, hkrati pa prikladno spregleda druge ključne dejavnike, kot so inflacija nafte, plina in hrane zaradi špekulacij multinacionalnih podjetij. V skladu z Draghijevim poročilom sta okvir EU za poročanje o trajnostnosti in okvir za potrebno skrbnost glavni del regulativnega bremena. Brez dokazov, ki bi povezovali zakonodajo o trajnostnosti z zaznanim pomanjkanjem konkurenčnosti EU, je ta ozka perspektiva postala izgovor za morebitno popolno odpravo zakonodaje o trajnostnosti.

S tem svežnjem omnibus namerava Komisija poenostaviti nekatere najbolj kritične instrumente, ki so bili nedavno sprejeti za obravnavanje vplivov velikih podjetij na ljudi in okolje. Mednje spada direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti, ki je bila sprejeta šele lani in se še ni začela izvajati.

Vse razprave o vsebini svežnja omnibus so zaenkrat še vedno špekulativne. Vendar je eno glavnih tveganj, povezanih s svežnjem omnibus, ponovno zakonodajno odprtje instrumentov za trajnostnost, kar bi lahko privedlo do ponovnih pogajanj o ključnih določbah (kot so določbe o civilni odgovornosti ali načrtu za prehod za blažitev podnebnih sprememb v okviru direktive o skrbnem pregledu v zvezi s trajnostnostjo). ECCJ odločno nasprotuje ponovnemu odpiranju že dogovorjene zakonodaje o trajnostnosti. To bi povečalo regulativno negotovost, ogrozilo spoštovanje človekovih pravic in okolja v podjetjih ter kaznovalo vodilne na tem področju.

Nesorazmeren vpliv podjetij v pomanjkljivem postopku posvetovanja

Komisija je sveženj omnibus napovedala in pripravila predlog zanj popolnoma nepregledno in brez upoštevanja pogodbenega prava EU ali lastnih postopkovnih pravil.

Komisija namerava svojo pobudo omnibus predstaviti zelo kmalu, kar ne omogoča ustrezne ocene učinka in javnega posvetovanja. Takšen pristop ni združljiv s pravico do sodelovanja v postopkih odločanja EU, ki je demokratično načelo, zaščiteno s pogodbenim pravom EU. Prav tako je v nasprotju s smernicami Komisije za boljše pravno urejanje, ki zahtevajo široko in pregledno posvetovanje z deležniki med postopkom oblikovanja politik Komisije.

Namesto tega je Komisija februarja 2025 organizirala navidezno posvetovanje, tako imenovani reality check ( preverjanje dejanskega stanja), .z majhno, selektivno izbrano skupino deležnikov, sestavljeno predvsem iz velikih podjetij in poslovnih združenj. Mnoga od teh podjetij so trenutno v sodnih postopkih zaradi nespoštovanja človekovih pravic ali okoljske zlorabe pri svojem poslovanju ali v svoji vrednostni verigi. Zato imajo poseben interes za oslabitev zakonodaje o trajnostnosti, kar gre na račun delavcev, lokalnih skupnosti in podnebja. Poleg tega je bila očitna nesorazmerno velika zastopanost velikih podjetij v primerjavi z premajhno zastopanostjo civilne družbe. Organizacije civilne družbe, sindikati in mala podjetja so bili zastopani zgolj simbolično, žrtve zlorabe podjetij in podjetja, ki se zavzemajo za predpise o trajnostnosti, pa celo popolnoma izključena iz razprave.

Sveženj omnibus: potencialna grožnja ambicioznim okoljskim ukrepom

Zdi se, da sta predsednica Ursula von der Leyen in komisar Valdis Dombrovskis, ki nadzira celotno pobudo za poenostavitev, usklajena z agendo največjih, najmočnejših korporacij. Med ključnimi partnerji Komisije med tako imenovanim preverjanjem dejanskega stanja so bila zlasti podjetja, katerih poslovne dejavnosti pomembno prispevajo k podnebnim spremembam in ki imajo interes za zmanjšanje podnebnih obveznosti, kot so podjetja iz naftnega, plinskega, petrokemičnega, avtomobilskega in finančnega sektorja. Glede na sedanjo podnebno krizo in njene negativne učinke na ljudi in okolje to vzbuja pomisleke, da bi lahko bil sveženj omnibus korak nazaj na področju podnebnih politik.

Prednostna naloga Komisije bi moralo biti izvajanje in ne deregulacija

Če se Komisija resnično ukvarja s konkurenčnostjo in manjšim regulativnim bremenom ter človekovimi pravicami in podnebno pravičnostjo, bi morala razmisliti, kako učinkovito izvajati trajnostne instrumente. To se da zlahka doseči z oblikovanjem smernic za pomoč podjetjem in organom držav članic, kot je določeno v direktivi o skrbnem pregledu v zvezi s trajnostnostjo, ter razvojem financiranja in krepitvijo zmogljivosti. S tem bi se odzvali na kritiko iz Draghijevega poročila glede pomanjkanja smernic za lažjo uporabo zakonodaje EU o trajnostnosti.

Preoblikovanje ključnih predpisov o trajnostnosti skrivoma in za zaprtimi vrati, skupaj z nekaterimi največjimi podjetji na svetu, je daleč od prave poti do resnične konkurenčnosti. 

Andriana Loredan je referentka v Evropski koaliciji za pravičnost gospodarskih družb (ECCJ) in sodeluje pri zagovarjanju direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti od prve objave predloga leta 2022. Pred tem se je v organizaciji Anti-Slavery International ukvarjala z odpravo prisilnega dela v podjetjih in človekovimi pravicami.