EESO info

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), osrednja sindikalna organizacija v Evropi, ki na evropski ravni zastopa 45 milijonov delavcev, je zavrnila podporo kompasu za konkurenčnost, tj. načrtu Evropske komisije za podporo gospodarstvu EU. Kompas je v sedanji obliki zanjo namreč nesprejemljiv. Z Esther Lynch, generalno sekretarko ETUC, smo govorili o glavnih pomislekih delavcev glede kompasa in usodi evropskega stebra socialnih pravic ob vnovičnih pozivih k drastični deregulaciji in večji osredotočenosti na konkurenčnost.

Sindikati v EU so že izrazili nezadovoljstvo z najnovejšim načrtom Evropske komisije za oživitev gospodarstva EU. Kaj je po vašem mnenju glavna pomanjkljivost kompasa za konkurenčnost, ki ga je predstavila Komisija? Kateri predlogi v načrtu so še posebej problematični?

Glavna težava kompasa za konkurenčnost Evropske komisije je, da deregulaciji daje prednost pred naložbami, potrebnimi za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, razvoj močne evropske industrijske politike in zagotavljanje kakovostnih javnih storitev. Čeprav je v kompasu priznan pomen kakovostnih delovnih mest za konkurenčno gospodarstvo, pa namesto predlaganja potrebne zakonodaje za okrepitev pravic, izboljšanje delovnih pogojev in spodbujanje kolektivnih pogajanj to prioriteto spodkopava s spodbujanjem deregulacije, ki lahko privede do slabših delovnih pogojev in negotovosti zaposlitve.

Eden najbolj zaskrbljujočih predlogov je uvedba 28. pravne ureditve za podjetja, ki bi podjetjem omogočila delovanje zunaj nacionalnega delovnega prava. To bi lahko resno okrnilo delovno zakonodajo po vsej Evropi in ustvarilo tekmovanje v zniževanju pravic in zaščite delavcev.

Podobno je zelo problematična tudi prepoved čezmernega prenašanja zakonodaje, tj. zmožnost vlad, da sprejmejo zakonodajo, ki presega minimalne standarde, določene v direktivah EU. Za razliko od uredb EU je namen direktiv EU ta, da določajo minimalne standarde za vse države. Če bi opredeljevale zgornjo mejo dovoljenega, to ne bi le izničilo tega namena, temveč bi močno škodovalo zaposlenim in pomenilo uničenje težko doseženega napredka na področju zdravstvenega varstva, izobraževanja, zdravja in varnosti pri delu ter pravičnega plačila, če naštejemo nekaj primerov.

Poleg tega se v kompasu poziva k pokojninskim reformam, ki temeljijo na daljši delovni dobi, kar je problematično, saj delavcem nalaga nepotrebno breme, hkrati pa se ne obravnava potreba po vzdržnih in pravičnih pokojninskih sistemih.

Kompas se tudi močno nagiba v korist podjetij, saj so bile poslovnim skupinam dane številne obljube, obenem pa ni konkretnih zakonodajnih zavez, ki bi koristile zaposlenim. Tako denimo niso vključeni ukrepi, s katerimi bi zagotovili, da bi se javne naložbe uporabljale za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, ne zgolj za povečanje dobička podjetij.

Če povzamem, v kompasu za konkurenčnost potrebe podjetij niso uravnotežene s pravicami delavcev in njihovo blaginjo, zato je v sedanji obliki kot predlog nesprejemljiv.

Ali menite, da bi lahko bilo izvajanje evropskega stebra socialnih pravic zdaj ogroženo?

Komisija se je v svojem nedavno objavljenem delovnem programu za leto 2025 na papirju ponovno zavezala evropskemu stebru socialnih pravic. Toda v praksi je ta delovni program prvi po letu 2019, ki ne vključuje nobene socialne zakonodajne pobude.

Po drugi strani je Komisija za naslednje leto predlagala osem zakonodajnih aktov o poenostavitvi. Nihče ne želi biti preobremenjen z administracijo, zato sindikati redno predlagajo rešitve v ta namen, na primer pravila o javnem naročanju.

Toda jasno je, da težav, s katerimi se sooča Evropa, ne bo mogoče rešiti s poenostavitvijo.

Izvajanje stebra socialnih pravic najbolj ogroža val množičnih odpuščanj, ki se napoveduje po vsej Evropi. To bo ogrozilo plače in varnost zaposlitve, pa tudi pokojnine, socialno zaščito in številna druga načela stebra.

Poskrbeti je treba za naložbe v zaščito in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, vključno z instrumentom SURE 2.0 in močnim naložbenim mehanizmom EU, ter uvesti potrebne zakonodajne pobude za zagotavljanje kakovostnih delovnih mest.

Kakšna bi bila prava pot, da EU izboljša svoj položaj v sedanjih svetovnih gospodarskih razmerah, če ne z zmanjšanjem regulativnih bremen?

Do odpuščanj je prišlo zaradi pomanjkanja naložb – tako zasebnih kot javnih.

Namesto da bi podjetja vlagala v plačilo delavcem ter prepotrebne raziskave in razvoj, naložbe preusmerjajo k neperspektivnim izplačilom dividend in odkupom delnic, s čimer dušijo zeleni in tehnološki razvoj v Evropi.

V zadnjih nekaj letih so ZDA in Kitajska začele izvajati obsežne javne naložbe. EU je v tem času sprejemala nova pravila, zaradi katerih so bile države članice prisiljene v varčevalne reze.

EU mora nujno spremeniti smer. Množične javne naložbe s socialnimi pogoji, s katerimi bi zagotovili kakovostna delovna mesta, so osnova za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic.

Esther Lynch je generalna sekretarka Evropske konfederacije sindikatov (ETUC). Ima bogate sindikalne izkušnje na irski, evropski in mednarodni ravni ter je bila v preteklosti že namestnica generalnega sekretarja in konfederalna sekretarka pri ETUC. Vodila je prizadevanja za krepitev pravic delavcev in sindikatov ter tako vplivala na ključne direktive o ustreznih minimalnih plačah, preglednih in predvidljivih delovnih pogojih ter žvižgaštvu. Vodila je tudi kampanje v podporo evropskemu stebru socialnih pravic in pravičnemu plačilu. S svojim delom je poskrbela za določitev 15 pravno zavezujočih mejnih vrednosti izpostavljenosti rakotvornim snovem in za sporazume socialnih partnerjev o digitalizaciji in reprotoksinih. Že vse življenje je feministka in se zavzema za odpravo podcenjevanja dela, ki ga pretežno opravljajo ženske.

ETUC zastopa 45 milijonov članov iz 94 sindikalnih organizacij v 42 evropskih državah in 10 evropskih zvez sindikatov.

Kinga Grafa

Podjetja v Evropi se še vedno soočajo s pretirano birokracijo, regulativno razdrobljenostjo in naraščajočimi stroški. Ta prekomerna regulacija zavira njihovo rast in jim preprečuje, da bi sledila tekmecem iz drugih delov sveta. Evropa se ne sme več vrteti v krogu – podjetniki potrebujejo resnične spremembe, ne pa novih analiz istih ovir, ki jih poznamo že leta. To je ključni trenutek, da preidemo od besed k dejanjem, piše Kinga Grafa iz poljskega združenja delodajalcev Lewiatan.

Evropska komisija je nedavno predstavila kompas za konkurenčnost, načrt za naslednjih pet let, katerega namen je okrepiti gospodarski položaj EU in podpreti evropska podjetja. Ukrepanje, ki ga predlaga Komisija, je pravilno. Podjetja že dolgo pozivajo k takšnim spremembam, da bi bila „konkurenčnost“ in „enotni trg“ glavni prednostni nalogi. Če želi EU tekmovati na svetovni ravni, pa mora ukrepati takoj. Podlaga mora biti močno gospodarstvo in nujno je treba racionalizirati predpise, znižati stroške energije ter zagotoviti učinkovito podporo za naložbe in inovacije. Glede na nestanovitno geopolitično okolje potrebujemo tudi sklenitev sporazumov o prosti trgovini s ključnimi partnerji, kot so sporazumi o dostopu do kritičnih surovin.

Podjetja v Evropi se trenutno še vedno soočajo s pretirano birokracijo, regulativno razdrobljenostjo in naraščajočimi stroški. Tekmeci iz drugih delov sveta rastejo hitreje, prekomerna regulacija pa zavira rast evropskih podjetij. Evropska komisija mora predlagati konkretne reforme, ki bodo resnično izboljšale poslovno okolje EU. Kompas za konkurenčnost obravnava glavne ovire za rast in produktivnost v EU, kot so visoki stroški energije, prekomerna regulacija ter pomanjkanje spretnosti in delovne sile. Takšna usmeritev je pravilna, vendar je najpomembnejše, da jo začnemo izvajati v praksi. Potrebni so torej zakonodajni predlogi in akcijski načrti, ki konkurenčnosti ne zavirajo, temveč jo spodbujajo.

Enotni trg je ena največjih zgodb o uspehu evropskega povezovanja, vendar je treba v celoti izkoristiti njegov potencial. Nesprejemljivo je, da na enotnem trgu še vedno obstajajo ovire, ki so bile ugotovljene že pred 20 leti. Poljsko predsedstvo Sveta EU ima priložnost, da to spremeni, pri čemer je svoboda opravljanja storitev ključna prednostna naloga. To je bistvenega pomena ne le za prometni sektor, temveč tudi za vse večjo skupino podjetij, ki ponujajo strokovne storitve. Na žalost poročili Enrica Lette in Maria Draghija temu vprašanju ne posvečata dovolj pozornosti. Letta se je osredotočil le na gradbeništvo in maloprodajo, Draghi pa ni upošteval ocen Komisije za dodatne korake, ki bi lahko sprostili potencial trga storitev. Pozitivno je, da je Sauli Niinistö v svojem poročilu poudaril vlogo storitev pri krepitvi odpornosti in varnosti. Nikogar ni treba prepričevati, kako pomembno je to v sedanjem geopolitičnem okolju. V teh okoliščinah Komisija predlaga „28. režim“, tj. enoten sklop pravil, ki zajemajo obdavčitev, delovno pravo in pravo gospodarskih družb. Namen te pobude je poenostaviti čezmejne dejavnosti, zlasti za MSP, vendar zaenkrat ne vemo dovolj o predlogu, da bi ga lahko ocenili.

Napoved deregulacije in racionalizacije zakonodaje je nedvomno korak v pravo smer. Vendar je čas, da se predlogi začnejo uresničevati v praksi, poleg tega pa morajo zajeti več kot le zmanjšanje bremena poročanja. Upamo, da bo Komisija temeljito „pregledala“ zakonodajo EU in na podlagi tega dala konkretne predloge za hitro izboljšanje regulativnega okolja EU.

Veselimo se foruma o enotnem trgu v Krakovu in pričakujemo sklepe javnega posvetovanja, v katerem sodelujejo člani združenja Lewiatan. Cilj bo pripraviti naslednjo strategijo enotnega trga.

To je ključni trenutek, gre za prehod z besed k dejanjem in izvajanje rešitev, ki bi lahko resnično sprožile razvoj evropskih podjetij. Dialog med institucijami EU in socialnimi partnerji bo bistvenega pomena za rešitve, ki bodo ustrezale dejanskim potrebam podjetij. Če ne bomo sprejeli drznih odločitev, bomo izgubili dragocen čas in zaostali za svetovno konkurenco.

Kinga Grafa je namestnica generalnega direktorja za evropske zadeve v združenju delodajalcev Lewiatan in stalna delegatka v BusinessEurope. Po izobrazbi je politična znanstvenica in novinarka, ki je izkušnje z delovanjem EU pridobila z delom za urad odbora za evropsko povezovanje (2008–2009) in Evropski parlament (2009–2014). Je tudi soavtorica knjige o poljski aristokraciji in avtorica znanstvenih publikacij o ameriški zunanji politiki, ameriški eliti in kulturni diplomaciji.

„Čas je, da naredimo konkreten korak naprej od Draghijevega poročila, preden se zgubi v političnih hodnikih. Potrebujemo dobre stratege in oblikovalce politik, ki bodo sposobni iti dlje od tega poročila in razviti strategije za industrijsko politiko EU,“ pravi hrvaški podjetnik in znanstvenik Stjepan Orešković.  Z Jörnom Fleckom, višjim direktorjem čezatlantskega inštituta Atlantic Council, ki deluje kot možganski trust , sta na mednarodni konferenci Conclave II v Bruslju predstavila ambiciozno pobudo „Prihodnjih 500“. Cilj platforme „Prihodnjih 500“, ki je del širše platforme „SEEUS Futures“ v okviru inštituta Atlantic Council, je opredeliti in podpreti 500 evropskih podjetij, ki se jim obetata znatna rast in svetovni učinek. Podpreti želi nove evropske podjetnike pri konkuriranju na svetovni ravni in okrepiti prisotnost Evrope na mednarodnem gospodarskem prizorišču. Stjepan Orešković nam je povedal več o projektu.

Ali lahko na kratko predstavite osnovno zamisel projekta „Prihodnjih 500“?

Pobuda, ki temelji na spoznanjih iz pomembnih poročil o prihodnosti Evrope, ki so jih pripravili Draghi, Letta in Heitor, ter na analizi tako z vidika znanstvenikov kot podjetnikov, odpira več ključnih vprašanj: Kdo bo izvajal te načrte za konkurenčnost in nedavno objavljeni kompas za konkurenčnost? Kateri mehanizmi se bodo uporabljali? Kakšni stroški bodo nastali? Kakšne donose je mogoče pričakovati v primerjavi z donosi nedavnih hitro rastočih ameriških podjetij? Projekt „Prihodnjih 500“ je ključni del platforme SEEUS, v njem so zastopane ZDA, EU in jugovzhodna Evropa, njegov cilj pa je povečati prepoznavnost in sodelovanje med temi regijami. Strateško je zasnovan tako, da obravnava perečo potrebo Evrope po spodbujanju dinamičnega okolja, ki lokalna podjetja dviguje na vodilne položaje na svetovnem prizorišču. Pobuda se osredotoča na nudenje tveganega kapitala, strateških smernic in mednarodnega mreženja, učenje od strokovnjakov, kot sta Dani Rodrik iz Univerze v Harvardu in Beata Jaworcik iz EBRD, da bi razvili industrijske politike 21. stoletja, ki znatno krepijo naš konkurenčni položaj.

Ali že imate potencialne kandidate za 500 podjetij, ki jih nameravate izbrati? Katere osnovne zahteve mora izpolnjevati podjetje, da bi bilo izbrano?

Čeprav še ni bilo izbrano nobeno konkretno podjetje, bo pobuda „Prihodnjih 500“ usmerjena v subjekte s potencialom za nadgradnjo in hitro rast. Proces bo odprt in stalen ter bo dajal prednost gospodarskim obetom, inovacijam in strateškemu pomenu podjetij v njihovih sektorjih. Prizadevali si bomo tudi za partnerstva z večstranskimi razvojnimi bankami in vlagatelji, ki že podpirajo podjetja, da bi postala konkurenčna sila. Poudarek je na podjetjih, ki so že trdno na poti rasti, imajo inovativne zmogljivosti in svetovne ambicije. Takšna podjetja niso le vodilna na trgu, temveč tudi na področju tehnologije in poslovnih modelov. Gradili bomo na izkušnjah velikih projektov, kot je Scale-Up Europe, ki združujejo ustanovitelje, vlagatelje, vodstvene delavce in znanstvenike, da bi Evropa postala dom tehnoloških prvakov. Za države kandidatke za članstvo v EU so ta potencialno izbrana podjetja še posebej ključna – utelešajo načela novega gospodarstva in zgled ambicioznih, mednarodno konkurenčnih podjetij, ki se večinoma ne zanašajo na financiranje nacionalnih davkoplačevalcev.

Kako optimistični ste glede potenciala konkurenčnosti Evrope v svetu?

Sposobnost Evrope, da okrepi svoj konkurenčni položaj v svetu, je zelo velika in oddaljujemo se od prevladujočega trenda samopomilovanja. Skupni donosi referenčnih delnic v euroobmočju so od začetka rasti trga konec leta 2022 presegli donose delnic S&P 500, če izvzamemo družbo Nvidia. Evropski socialni in zdravstveni sistemi dlje časa ohranjajo zdravje in aktivnost ljudi z veliko nižjimi stroški ter pozitivno vplivajo na produktivnost in konkurenčnost našega gospodarstva na svetovni ravni.

Navdihuje nas koncept „pristnega navdušenja“, ki ga je Immanuel Kant omenil v kontekstu francoske revolucije. Takšna miselnost lahko izzive spremeni v motivacijsko silo, kar vodi v navidez nepremagljivo odločnost. Potrebovali bi manj „fat cats“ in „puppy dogs“, torej uglajenih, samozadovoljnih elit in preveč ubogljivih, neambicioznih privržencev, ki so bili v zadnjih dveh desetletjih priljubljeni. Namesto tega potrebujemo več „lačnih mladih moških“, energičnih in ambicioznih posameznikov, ki so pripravljeni na izzive.

Cilj pobude „Prihodnjih 500“ je proaktivno obravnavati ključna vprašanja, izpostavljena v poročilih o konkurenčnosti, kot je potreba po drznih inovacijah in širitvi podjetij. Svetovni položaj Evrope bo močno odvisen od njene sposobnosti povezovanja naprednih tehnologij, spodbujanja podjetniških talentov in izboljšanja industrijskih politik v podporo vključujoči rasti. Pobuda si z izkoriščanjem dobro izobražene delovne sile, bogate inovativne dediščine ter tradicionalnih in novih industrijskih sektorjev ter z obravnavanjem vprašanj, kot so regulativna razdrobljenost in tržna neravnovesja, prizadeva ustvariti plodno okolje za vodje podjetij in inovatorje.

Skratka, pobuda „Prihodnjih 500“ je pomemben korak pri preizkušanju evropskega gospodarskega okolja in poskus, da bi s spodbujanjem podjetij z velikim potencialom in krepitvijo podjetniškega ekosistema Evropa postala globalni tekmeca. Če ne vemo, kdo so naši konkurenti, ne moremo zmagati.

Dr. Stjepan Orešković je znanstvenik in podjetnik. Je član Evropske akademije znanosti in umetnosti in ustanovitelj podjetja Bosquar Invest. Pod družinskim vodstvom je Bosqar Invest v petih letih povečal število zaposlenih s 300 na več kot 16 000 ter prepričljivo izvedel strategijo širitve, ki združuje znanost, tehnologijo, naložbe iz pokojninskih in drugih skladov ter podjetniški pogum – to pa je ključni pristop, ki ga zagovarja Draghijevo poročilo. Ta strateški poudarek je verjetno vplival na to, da je Atlantic Council začel projekt Prihodnjih 500, ki ga jr predstavil Orešković.

Evropska komisija bo kmalu predstavila sveženj zakonodajnih reform, ki se nanašajo na obveznosti poročanja podjetij, znan kot „sveženj omnibus“.  Namen svežnja je poenostaviti in racionalizirati predpise o trajnostnosti, s čimer bi poenostavili tudi obveznosti poročanja za podjetja. Od njegove napovedi novembra dalje po vsej EU buri duhove, sprožil veliko razprav in odpor različnih skupin. Organizacije civilne družbe, sindikati, podjetja, vlagatelji, pravniki in raziskovalci so izrazili zaskrbljenost glede svežnja omnibus, češ da lahko vodi v deregulacijo, ter pozvali Komisijo naj te instrumente raje zaščiti kot oslabi.  Andriana Loredan iz Evropske koalicije za pravičnost gospodarskih družb (ECCJ) pojasnjuje, kaj je ogroženo in zakaj organizacije civilne družbe, kot je ECCJ, nasprotujejo svežnju omnibus.

Konkurenčnost kot izgovor za deregulacijo prepotrebnih predpisov o trajnostnosti

Sveženj omnibus se osredotoča na tri ključne instrumente trajnostnosti, ki so v središču evropskega zelenega dogovora, in sicer na direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti, direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in uredbo o taksonomiji. Ta sveženj je neposredna posledica premika nove Komisije v smeri, ki jo je septembra 2024 začrtalo poročilo Maria Draghija o prihodnosti evropske konkurenčnosti. Draghijevo poročilo delno pripisuje stagnacijo trgov EU pretiranim regulativnim bremenom za podjetja, hkrati pa prikladno spregleda druge ključne dejavnike, kot so inflacija nafte, plina in hrane zaradi špekulacij multinacionalnih podjetij. V skladu z Draghijevim poročilom sta okvir EU za poročanje o trajnostnosti in okvir za potrebno skrbnost glavni del regulativnega bremena. Brez dokazov, ki bi povezovali zakonodajo o trajnostnosti z zaznanim pomanjkanjem konkurenčnosti EU, je ta ozka perspektiva postala izgovor za morebitno popolno odpravo zakonodaje o trajnostnosti.

S tem svežnjem omnibus namerava Komisija poenostaviti nekatere najbolj kritične instrumente, ki so bili nedavno sprejeti za obravnavanje vplivov velikih podjetij na ljudi in okolje. Mednje spada direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti, ki je bila sprejeta šele lani in se še ni začela izvajati.

Vse razprave o vsebini svežnja omnibus so zaenkrat še vedno špekulativne. Vendar je eno glavnih tveganj, povezanih s svežnjem omnibus, ponovno zakonodajno odprtje instrumentov za trajnostnost, kar bi lahko privedlo do ponovnih pogajanj o ključnih določbah (kot so določbe o civilni odgovornosti ali načrtu za prehod za blažitev podnebnih sprememb v okviru direktive o skrbnem pregledu v zvezi s trajnostnostjo). ECCJ odločno nasprotuje ponovnemu odpiranju že dogovorjene zakonodaje o trajnostnosti. To bi povečalo regulativno negotovost, ogrozilo spoštovanje človekovih pravic in okolja v podjetjih ter kaznovalo vodilne na tem področju.

Nesorazmeren vpliv podjetij v pomanjkljivem postopku posvetovanja

Komisija je sveženj omnibus napovedala in pripravila predlog zanj popolnoma nepregledno in brez upoštevanja pogodbenega prava EU ali lastnih postopkovnih pravil.

Komisija namerava svojo pobudo omnibus predstaviti zelo kmalu, kar ne omogoča ustrezne ocene učinka in javnega posvetovanja. Takšen pristop ni združljiv s pravico do sodelovanja v postopkih odločanja EU, ki je demokratično načelo, zaščiteno s pogodbenim pravom EU. Prav tako je v nasprotju s smernicami Komisije za boljše pravno urejanje, ki zahtevajo široko in pregledno posvetovanje z deležniki med postopkom oblikovanja politik Komisije.

Namesto tega je Komisija februarja 2025 organizirala navidezno posvetovanje, tako imenovani reality check ( preverjanje dejanskega stanja), .z majhno, selektivno izbrano skupino deležnikov, sestavljeno predvsem iz velikih podjetij in poslovnih združenj. Mnoga od teh podjetij so trenutno v sodnih postopkih zaradi nespoštovanja človekovih pravic ali okoljske zlorabe pri svojem poslovanju ali v svoji vrednostni verigi. Zato imajo poseben interes za oslabitev zakonodaje o trajnostnosti, kar gre na račun delavcev, lokalnih skupnosti in podnebja. Poleg tega je bila očitna nesorazmerno velika zastopanost velikih podjetij v primerjavi z premajhno zastopanostjo civilne družbe. Organizacije civilne družbe, sindikati in mala podjetja so bili zastopani zgolj simbolično, žrtve zlorabe podjetij in podjetja, ki se zavzemajo za predpise o trajnostnosti, pa celo popolnoma izključena iz razprave.

Sveženj omnibus: potencialna grožnja ambicioznim okoljskim ukrepom

Zdi se, da sta predsednica Ursula von der Leyen in komisar Valdis Dombrovskis, ki nadzira celotno pobudo za poenostavitev, usklajena z agendo največjih, najmočnejših korporacij. Med ključnimi partnerji Komisije med tako imenovanim preverjanjem dejanskega stanja so bila zlasti podjetja, katerih poslovne dejavnosti pomembno prispevajo k podnebnim spremembam in ki imajo interes za zmanjšanje podnebnih obveznosti, kot so podjetja iz naftnega, plinskega, petrokemičnega, avtomobilskega in finančnega sektorja. Glede na sedanjo podnebno krizo in njene negativne učinke na ljudi in okolje to vzbuja pomisleke, da bi lahko bil sveženj omnibus korak nazaj na področju podnebnih politik.

Prednostna naloga Komisije bi moralo biti izvajanje in ne deregulacija

Če se Komisija resnično ukvarja s konkurenčnostjo in manjšim regulativnim bremenom ter človekovimi pravicami in podnebno pravičnostjo, bi morala razmisliti, kako učinkovito izvajati trajnostne instrumente. To se da zlahka doseči z oblikovanjem smernic za pomoč podjetjem in organom držav članic, kot je določeno v direktivi o skrbnem pregledu v zvezi s trajnostnostjo, ter razvojem financiranja in krepitvijo zmogljivosti. S tem bi se odzvali na kritiko iz Draghijevega poročila glede pomanjkanja smernic za lažjo uporabo zakonodaje EU o trajnostnosti.

Preoblikovanje ključnih predpisov o trajnostnosti skrivoma in za zaprtimi vrati, skupaj z nekaterimi največjimi podjetji na svetu, je daleč od prave poti do resnične konkurenčnosti. 

Andriana Loredan je referentka v Evropski koaliciji za pravičnost gospodarskih družb (ECCJ) in sodeluje pri zagovarjanju direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti od prve objave predloga leta 2022. Pred tem se je v organizaciji Anti-Slavery International ukvarjala z odpravo prisilnega dela v podjetjih in človekovimi pravicami. 

EU se mora upreti vabljivemu klicu deregulacije, saj bi to zgolj privedlo do negotovosti za podjetja, oslabilo konkurenčnost, ki temelji na trajnostnosti, ter zmanjšalo blaginjo in zaupanje državljanov, je dejal Danny Jacobs, generalni direktor flamske okoljske mreže Bond Beter Leefmilieu (BBL). Predstavil nam je pomisleke okoljskih nevladnih organizacij v zvezi z najnovejšim predlogom EU za poenostavitev predpisov, ki se bojijo, da bi bili zapostavljeni ključni cilji evropskega zelenega dogovora.

Kaj menite o najnovejših pobudah Komisije za deregulacijo, kot sta kompas za konkurenčnost in sveženj omnibus?

Evropska komisija je predložila ekonomsko naravnan program deregulacije in poenostavitve, ki bi lahko ogrozil težko pridobljene okoljske, socialne in gospodarske dosežke. Zaradi tega trenja med prilagajanjem in ohranjanjem evropskega pravnega reda je težko določiti jasno usmeritev EU.

Kompas za konkurenčnost, ki ga je Komisija predstavila konec januarja, upošteva skrbi podjetij glede stroškov energije in gospodarskih izzivov, zapostavlja pa ključne prednostne naloge, kot sta ničelno onesnaževanje in blaginja državljanov, in evropskega gospodarstva ne usmerja v čisto, uspešno in krožno prihodnost. Zato obstaja tveganje, da bo Evropa na svoji poti zašla. Spodbujanje razogljičenja na konkurenčen način brez vključevanja socialnih in okoljskih ciljev izničuje pravi namen institucij EU, ki je služiti državljanom in si prizadevati za skupno dobro.

Organizacije civilne družbe so zaskrbljene, ker kompas vključuje tvegan cilj 25-odstotne poenostavitve. Poenostavitev predpisov je sicer dobrodošla, vendar bi lahko brez temeljite ocene ogrozila bistveno zaščito na področju zdravja, sociale in okolja. Poslovnih inovacij ne ovirajo predpisi, ampak dejstvo, da ni jasnih pravil. Z nadaljnjo deregulacijo bi ustvarili vzdušje negotovosti in kaznovali pionirje, tj. podjetja z vodilno vlogo, ter ogrozili napredek in trajnostnost.

Prav tako se bojimo, da bo to prizadevanje za poenostavitev v škodo okoljskih in socialnih ciljev. Direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti, direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in uredba o taksonomiji EU imajo številne pomanjkljivosti in z njimi ni bilo uresničeno vse, kar bi bilo lahko. Če bi še bolj zmanjšali pomen teh dokumentov z že tako slabim izhodiščem, jih ne bi bilo več smiselno uporabljati.

Drug konkreten primer kaže, kaj se trenutno dogaja.  V Flandriji smo imeli v zadnjih letih veliko težav zaradi per- in polifluoroalkilnih snovi (PFAS), saj je s temi kemikalijami onesnažen velik del našega ozemlja, to pa prizadene več sto tisoč državljanov. Omejitev ali prepoved v skladu z zakonodajo o kemikalijah (REACH) velja za najučinkovitejše orodje za nadzor tveganj zaradi snovi, kot so snovi PFAS, ki se uporabljajo pri industrijski predelavi in v proizvodih (zmeseh in izdelkih). Če Evropska komisija ne bi več strogo izvajala uredbe REACH, bi se povečalo tveganje izpostavljenosti nevarnim kemikalijam, ki so škodljive za javno zdravje. Podjetja bi imela manj obveznosti glede iskanja varnih alternativ, kar ovira inovacije na področju trajnostne kemije. Okolje bi bilo bolj onesnaženo, saj bi z manj strogimi pravili povzročili nastanek nevarnejših izpustov in odpadkov. Tudi potrošniki bi bili bolj ogroženi, ker se proizvodov ne bi tako temeljito preverjalo glede vsebnosti strupenih snovi. To bi lahko privedlo do zaostanka evropskih podjetij pri svetovnem prehodu na varnejše in okolju prijaznejše proizvode, saj bi izgubila tržni delež v primerjavi s svojimi konkurenti, ki izvajajo inovacije, primerne za prihodnost.

Kakšna bo po vašem mnenju usoda zelenega dogovora? A je zanj še kaj upanja glede na napovedano novo usmeritev Komisije za spodbujanje evropskega gospodarstva?

Delovni program Evropske komisije za leto 2025 vsebuje tako obljube kot tveganja. Njene zaveze glede razogljičenja in cenovno dostopne energije kažejo, da si bomo v prihodnje morda prizadevali za čisto in odpornejšo Evropo, vendar pa obstaja tveganje, da bo uresničevanje ključnih ciljev evropskega zelenega dogovora zapostavljeno. Vse bolj nas skrbi predlagana uredba omnibus, ki bi lahko bila pod pretvezo poenostavitve obvod za deregulacijo na področju odgovornosti podjetij. Nedavni primeri kažejo, da se poenostavitev prepogosto izrablja za oslabitev bistvenih zaščitnih ukrepov, denimo pri zakonodaji o kemikalijah in na področju kmetijstva. Očiten dokaz je prenagljena reforma skupne kmetijske politike (SKP) marca 2024, s katero so bili odpravljeni okoljski zaščitni ukrepi. Zdaj obstaja tveganje, da bo dolgo pričakovana revizija uredbe REACH, ki je bila opredeljena kot instrument za varovanje javnega zdravja in okolja, postala ukrep za poenostavitev pravil za industrijo.

Predsednica Ursula von der Leyen je pred samo nekaj meseci obljubila, da si bomo prizadevali za uresničitev vseh ciljev evropskega zelenega dogovora. Vendar je sedanji delovni program popolnoma drugačen, saj niso več prednostno obravnavani ravno cilji, kjer je ukrepanje najnujnejše, zlasti cilj ničelnega onesnaževanja.

Ali menite, da bi lahko predlagana deregulacija negativno vplivala na trajnostnost in dosedanji napredek?

EU se mora upreti vabljivemu klicu deregulacije, saj bi s tem zgolj ogrozili regulativno varnost in zmanjšali predvidljivost za podjetja, oslabili dolgoročno konkurenčnost, ki temelji na trajnostnosti, ter zmanjšali blaginjo in zaupanje državljanov.

EU mora poskrbeti, da se z zmanjšanjem birokracije ne bo oslabilo varovanja okolja in javnega zdravja. S premišljenim izvajanjem bi morala okrepiti evropski zeleni dogovor, namesto da ga ogroža. Omejevanje bistvene okoljske in socialne zaščite pod pretvezo zmanjšanja birokracije ni strategija za večjo gospodarsko moč, ampak nepremišljen korak nazaj, s čimer bodo spodkopana ravno pravila, na podlagi katerih bi bilo naše gospodarstvo kos izzivom prihodnosti. Zato je vse večje in zaskrbljujoče tveganje, da bodo izničeni desetletni dosežki na področju trajnostnosti.

Hkrati civilna družba povsod v EU doživlja vse večje pritiske zaradi strogih zakonov o tujih agentih, zatiranja protestov in zmanjšanja financiranja, kar ogroža temeljne pravice. Evropski ščit za demokracijo in prihodnja strategija EU za civilno družbo ne smeta ponuditi zgolj simboličnih zavez, ampak morata zagotoviti pravno varstvo, vzdržno financiranje in strukturiran civilni dialog z institucijami EU. V delovni program Komisije je treba prednostno vključiti zaščito demokracije s krepitvijo civilne družbe. Brez neodvisne civilne družbe, ki bo imela na voljo dovolj sredstev, bo ogrožena tudi evropska demokracija.

Danny Jacobs je generalni direktor mreže Bond Beter Leefmilieu (BBL) (združenje 135 flamskih okoljskih nevladnih organizacij v Belgiji) in belgijski predstavnik v Evropskem uradu za okolje (največja evropska mreža okoljskih organizacij državljanov, ki zastopa približno 30 milijonov članov in podpornikov).