EESO je v razpravi s podpredsednikom Komisije Margaritisom Schinasom na septembrskem plenarnem zasedanju Komisijo pozval, naj bo ambiciozna pri izvajanju nove evropske strategije oskrbe. Osredotočil se je na zdravstvene delavce ter njihovo znanje in spretnosti, izobraževanje in delovne pogoje ter izpostavil krepitev zaupanja kot osnovni pogoj za uspeh evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora.

EESO je na plenarnem zasedanju 22. septembra s podpredsednikom Evropske komisije in komisarjem za spodbujanje evropskega načina življenja, Margaritisom Schinasom, razpravljal o pobudah EU v okviru zdravstvene politike.
Predsednica EESO Christa Schweng je dejala: „EESO podpira vse pobude EU za vzpostavitev evropske zdravstvene unije ter povečanje odpornosti in pripravljenosti na morebitne prihodnje grožnje.“

„Odločeni smo pokazati, da zdravje ni samo politika, temveč je del tega, kar smo: gre za model odprte družbe, za katero se zavzemamo, in za naš evropski način življenja,“ je poudaril g. Schinas.

EESO je bil prva institucija EU, ki se je zavzela za oblikovanje evropske zdravstvene unije, in sprejel je mnenji o dveh nedavnih pobudah Komisije na področju zdravja, katerih cilj je doseči, da ima vsak Evropejec dostop do cenovno dostopne in visokokakovostne zdravstvene oskrbe.

V mnenju o evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru je EESO ocenil, da je predlog o tem prostoru odlična priložnost, da se posameznikom omogoči dostop do njihovih osebnih zdravstvenih podatkov in nadzor nad njimi. Podprl je obsežno javno komunikacijsko kampanjo, ki bi ljudem pomagala razumeti koristi procesa izmenjave ter sistemu zaupati.

„Zaupanje bo bistveno. Državljani se morajo strinjati z uporabo njihovih podatkov, tako za izboljšanje javnih storitev kot za to, da jih raziskovalci morda uporabijo za boj proti boleznim in razvoj inovativnih rešitev,“ je dejal poročevalec za mnenje, Gonçalo Lobo Xavier.

EESO je sprejel tudi mnenje o strategiji za zdravstveno osebje in oskrbo, v katerem se je zavzel za ambiciozno strategijo oskrbe, osredotočeno na človeka, s katero bi lahko izboljšali zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo po vsej EU ter zagotovili enake standarde kakovosti v vseh državah članicah in regijah znotraj držav. V mnenju je predlagal vzpostavitev evropskega jamstva za oskrbo, da bodo imeli vsi prebivalci EU dostop do cenovno ugodnih storitev oskrbe.

„Sistem oskrbe je preizkus za naš evropski način življenja, ki mora biti socialno pravičen in vključujoč,“ je dejala poročevalka za mnenje, Zoe Tzotze-Lanara.

Soporočevalec za mnenje Danko Relić je poudaril potrebo po izobraženem, usposobljenem in motiviranem zdravstvenemu osebju. „Zdravstveni delavci morajo imeti dobre delovne pogoje. Biti morajo ustrezno plačani, imeti morajo dostojen delovni čas, dobro ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter jamstva za svoje zdravje in varnost pri delu,“ je poudaril g. Relić. (ll)