Biotska raznovrstnost je manjkajoči del v kompleksnih strategijah EU

EU si od leta 1992 prizadeva izvajati strategije za biotsko raznovrstnost, vendar brez oprijemljivih rezultatov. To je predvsem posledica slabega izvajanja zakonskih okvirov na nacionalni ravni ter nezadostnega financiranja potrebnih ukrepov.

EESO pozdravlja ponovno zavezo in prizadevanja Komisije za razvoj strategije za biotsko raznovrstnost z določitvijo ciljev, ki naj bi jih dosegli do leta 2030, kar bi bil eden od načinov za uresničevanje evropskega zelenega dogovora. 

Kot menita poročevalec Antonello Pezzini in soporočevalec Lutz Ribbe, ta strategija postavlja biotsko raznovrstnost v središče okrevanja po pandemiji COVID-19 v korist ljudi, podnebja in planeta ter vrača naravo v naša življenja.

EU mora znatno okrepiti prizadevanja za zaščito preostalih naravnih virov, in sicer z ozaveščanjem in obveščanjem. Po mnenju EESO je prav tako treba povečati površino zaščitenih območjih, zlasti strogo zavarovanih območij, da bi obnovili habitate in se borili proti zmanjševanju vrst.

EESO poudarja, da varstvo biotske raznovrstnosti v ekonomskem smislu ne sme pomeniti bremena za kmete in lastnike gozdov, temveč mora zagotavljanje te „javne dobrine in vrednote“ zanje postati zanimiva priložnost za zaslužek.

Pred naslednjo konferenco pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti na Kitajskem leta 2021 bo treba storiti še veliko več za zaščito biotske raznovrstnosti na svetovni ravni. Zdaj je čas, da Evropa prevzame vodilno vlogo in prepriča druge strani, da je vredno upoštevati sprejete strategije. (mr)