EESO info

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) bo v novem mandatnem obdobju 2020–2025, ki se začenja oktobra, imel kar 137 novih članov od skupno 329.

Člani, ki prihajajo v EESO, bodo svoj mandat začeli v času omejitev zaradi COVID-19, saj so zaradi nagle rasti stopnje okuženosti po vsej Evropi v Bruslju še vedno v veljavi ukrepi, kot sta omejevanje socialnih stikov in organizacija hibridnih sej.

Vseh 329 članov EESO mora biti na novo imenovanih vsakih pet let. Tokrat bo med njimi več kot 40 % povsem novih članov, ki bodo v delo EESO poleg članov, ki se vračajo, vnesli nove poglede, zamisli in energijo.

V novem mandatu bo med člani 33 % žensk, kar je več kot v prejšnjem petletnem mandatu (27,30 %) in v obdobju 2010–2015 (24,70 %). Največ članic bodo imele Estonija (85,71 %), Češka in Hrvaška (66,67 %). Na drugi strani lestvice pa sta Portugalska in Ciper, ki med člani svoje delegacije nimata žensk. Švedska ima popolnoma uravnoteženo zastopanost spolov.

Najmlajša je 27-letna članica, najstarejši član, ki bo predsedoval plenarnemu zasedanju, na katerem se bo izvolilo novo vodstvo EESO, pa ima 76 let.

Člane za obdobje petih let imenuje Svet na podlagi predlogov držav članic. Celoten seznam članov v novem mandatu, ki bo trajal od 2020 do 2025, bo kmalu na voljo na spletišču EESO.

Vseh 329 novih ali ponovno imenovanih članov naj bi se prvič sestalo 27. oktobra v Bruslju. 28. oktobra bodo izvolili novega predsednika in dva podpredsednika (pristojna za komuniciranje oziroma proračun) za obdobje dveh let in pol. 

Položaj predsednika rotira med tremi skupinami Odbora (skupino delodajalcev, skupino delojemalcev in skupino Raznolikost Evrope). Prejšnja dva predsednika sta bila izvoljena iz skupin delojemalcev in Raznolikost Evrope.

Vsak član se pridruži eni od teh treh skupin, ki bodo prav tako izvolile svojega predsednika za mandat dveh let in pol z možnostjo podaljšanja.

Glavna vloga EESO je svetovanje zakonodajalcem EU (Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu) glede zakonodajnih predlogov in politik. To posvetovalno delo poteka v okviru šestih strokovnih skupin in ene posvetovalne komisije, ki obravnavajo vprašanja s široke palete področij, kot so socialna, ekonomska, kmetijska, okoljska in prometna politika. (dm)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je 17. septembra na zadnjem plenarnem zasedanju pred začetkom novega mandata v oktobru priredil slovesnost ob koncu sedanjega. Luca Jahier, predsednik EESO od aprila 2018, se je zahvalil vsem članom in poudaril pomemben prispevek organizacij civilne družbe, zastopanih v EESO, k evropskemu projektu.

Luca Jahier je v zadnjem govoru kot predsednik govoril o glavnih prednostnih nalogah svojega mandata, tj. trajnostnem razvoju, okrepljenih odnosih med EU in Afriko, širitvi EU in kulturi kot elementu, ki združuje Evropo. Poudaril je tudi prispevek, ki ga je EESO v zadnjih nekaj letih doprinesel k reševanju izzivov, s katerimi se sooča EU. Bil je na primer prva evropska institucija, ki je predlagala evropsko zdravstveno unijo. Izrazil je upanje, da bo EESO lahko dejavno sodeloval na konferenci o prihodnosti Evrope, ki sta jo predlagala Evropska komisija in Evropski parlament.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poslala videosporočilo, v katerem je pohvalila odlično delo, ki ga je EESO opravil v zadnjih petih letih, in njegov pomemben prispevek k zakonodajnemu postopku EU. Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je v videosporočilu izrazil pripravljenost za tesnejše sodelovanje z EESO pri vzpostavljanju strukturiranega dialoga z organizirano civilno družbo. Podpredsednica Evropskega parlamenta Klara Dobrev je v svojem nagovoru na plenarnem zasedanju EESO poudarila, da „na svetu ni mogoče ničesar spremeniti brez podpore ljudi, prav vloga EESO pa je, da vzpostavi stik z organizirano civilno družbo, z običajnimi ljudmi, ki prihajajo iz različnih okolij in imajo različne potrebe“. (dgf)

Koronavirusna pandemija uničuje evropski turizem. Če EU ne bo hitro pomagala, utegne v šestih mesecih propasti polovica podjetij, v novem mnenju ocenjuje Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO).

V septembra sprejetem mnenju, ki ga je pripravil Panagiotis Gkofas, je EESO izrazil prepričanje, da so za ohranitev turističnih podjetij in njihovih delovnih mest v času krize zaradi COVID-19 potrebni ukrepi EU. In čas se izteka: če z ukrepi počakamo še šest mesecev, bo morda polovica teh podjetij že nehala delovati.

Svoje trditve je EESO podkrepil s spletno raziskavo, v kateri je čez poletje sodelovalo 175 organizacij, ki zastopajo na tisoče turističnih podjetij, v katerih je po vsej EU zaposlenih več sto tisoč delavcev.

Njihovi odgovori na vprašalnik EESO so razkrili podobo bližajoče se katastrofe.

88,2 % vseh, ki so izpolnili vprašalnik, je ocenilo, da je kriza zaradi COVID-19 nanje „zelo negativno“ vplivala, 80,6 % jih je napovedalo, da bodo njene dolgoročne posledice zanje še hujše, 45 % pa jih pričakuje, da bodo preživeli leto 2021.

Mnenje je nastalo v odziv na sporočilo Evropske komisije Turizem in promet v letu 2020 in pozneje.

Po ocenah turistična industrija EU zaradi COVID-19 vsak mesec izgubi za približno milijardo EUR prihodkov, v letu 2020 pa bi lahko izginilo 6,4 milijona delovnih mest.

Da bi industriji spet pomagali na noge, mora EU naprej sprejeti ukrepe za povrnitev zaupanja ljudi v varnost potovanj, meni EESO.

Dokler cepivo ni na voljo, EESO podpira uvedbo zdravstvenega potnega lista EU z usklajenim obrazcem za lokalizacijo potnika in kodo QR, skupaj z večjezično platformo za zdravstveno pomoč.

Ljudje bi lahko prek kod QR dostopali do informacij in zdravstvenih storitev v državi, v kateri se nahajajo, v nuji pa tudi do tamkajšnjih zdravstvenih sistemov in sistemov socialne varnosti.

Drugi prednostni ukrep je čimprejšnja zagotovitev likvidnostnih sredstev turističnim podjetjem in njihovim zaposlenim, saj je zaradi pomanjkanja pritoka denarja ogrožen njihov obstanek.

Po mnenju EESO bi moral program SURE za ublažitev tveganj za brezposelnost najmanj do 30. junija 2021 pomagati turističnim delavcem, ki so ostali brez zaposlitve, in kriti nadomestila MSP za plače.

Odbor je tudi prepričan, da bi morala EU vzpostaviti mehanizem za spremljanje izvajanja podpornih ukrepov, saj so se številni sodelujoči v raziskavi pritožili, da niso dobili nobene finančne pomoči, čeprav je EU napovedala, da bo zagotovila sredstva. (dm)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je sprejel mnenje o dostojnih minimalnih plačah v vsej Evropi, s katerim je prispeval k razpravi o tej temi, ki trenutno poteka povsod po EU.

Za to raziskovalno mnenje je zaprosil Evropski parlament, potem ko je Komisija napovedala, da razmišlja o predlogu pravnega instrumenta, s katerim bi vsem delavcem EU zagotovila pravico do minimalne plače, ki bi jim omogočala dostojno življenje.

EESO v mnenju navaja, da bi pravične minimalne plače – v kombinaciji s celostnimi in aktivnimi politikami vključevanja, osredotočenimi na posameznika – lahko pomagale zmanjšati revščino med revnimi delavci.

Hkrati poudarja, da mora biti vsakršna tovrstna pobuda EU oblikovana na podlagi natančne analize stanja v državah članicah in da mora v celoti spoštovati vlogo in avtonomijo socialnih partnerjev ter različne modele odnosov med delodajalci in delojemalci.

Glede nadaljnjih korakov so tri skupine v EESO, ki zastopajo delodajalce, sindikate in organizacije civilne družbe EU, izrazile različna stališča.

Poročevalec Stefano Mallia je v imenu skupine delodajalcev v EESO dejal: „Po mnenju skupine delodajalcev EU nima nikakršnih pristojnosti za področje plač, zlasti glede njihove višine. Določanje minimalne plače je nacionalna zadeva, ki poteka v skladu z značilnostmi posameznih nacionalnih sistemov. Preprečiti je treba, da bi EU sprejela kakršne koli zgrešene ukrepe, predvsem v tem trenutku. Tam, kjer socialni partnerji potrebujejo podporo, bi bilo treba preučiti, kako obravnavati posebne potrebe s spodbujanjem izmenjave primerov najboljše prakse in krepitvijo zmogljivosti, nikakor pa se ne bi smeli ujeti v past univerzalnega pristopa za vse, ki bi lahko imel resne negativne posledice.“

Poročevalec Oliver Röpke, predstavnik skupine delojemalcev v EESO, pa je povedal: „Zagotavljanje dostojnih minimalnih plač za delavce po vsej EU mora biti ključni del strategije EU za okrevanje. Za skupino delojemalcev je neizpodbitno, da bi morali biti vsi delavci, ne glede na to, kje delajo, zaščiteni s pravičnimi minimalnimi plačami, ki omogočajo dostojno življenje. Kolektivna pogajanja ostajajo najučinkovitejši način za zagotavljanje pravičnih plač, zato jih je treba krepiti in spodbujati v vseh državah članicah. Pozdravljamo priznanje Komisije, da obstajajo možnosti za ukrepe na ravni EU, s katerimi bi spodbujali vlogo kolektivnih pogajanj pri podpiranju ustreznosti minimalne plače in pokritosti z njo.“ (ll)

Podnebna kriza, s katero se danes sooča svet, je mobilizirala milijone mladih po vsem svetu. Mnoge so njene grožnje močno prizadele, saj se bojijo za svojo prihodnost. Prav mladi so se že večkrat s svojo energijo, ustvarjalnostjo in motiviranostjo zoperstavili sedanjim netrajnostnim modelom in pozvali nosilce odločanja k sprejetju ambicioznih politik. Kljub temu ostaja velika vrzel med pripravljenostjo poslušati jih in dejanskim ukrepanjem v skladu z njihovimi zahtevami.

EESO si v mnenju prizadeva za zmanjšanje te vrzeli in meni, da je strukturirano in formalno sodelovanje mladih ključno v vseh fazah postopka odločanja EU.

„Evropa in svet morata pokazati ambicioznost ter sposobnost vodenja in ukrepanja. Naši sistemi temeljijo na prisvajanju na račun prihodnosti, zdaj pa je skrajni čas, da začnemo vlagati vanjo,“ je poudaril poročevalec za mnenje Cillian Lohan.

EESO predlaga, da bi v sodelovanju z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom organiziral okrogle mize, na katerih bi mladi razpravljali o podnebju in trajnosti. Predlaga tudi vključitev enega delegata mladih v uradno delegacijo EU na zasedanjih Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja.

To je enkratna priložnost za generacijo, da odpravi sistemske neenakosti in stopi na pot boljše prihodnosti. (mr)

EESO je že leta v prvih vrstah pri spodbujanju celostne prehranske politike EU, s katero se želi zagotoviti zdrave načine prehranjevanja iz trajnostnih prehranskih sistemov, povezati kmetijstvo s prehranskimi in ekosistemskimi storitvami ter vzpostaviti dobavne verige, ki bodo varovale javno zdravje celotne evropske družbe.

Odbor meni, da predlagana strategija od vil do vilic teh ciljev ne udejanja v zadostni meri.

Ključno orodje za uresničitev strategije je proračun skupne kmetijske politike, saj predstavlja okoli 40 % vseh odhodkov EU, zato bi ga bilo treba povečati v skladu s temi cilji.

Poleg tega strategija ne obravnava trajnostnega upravljanja zemljišč in dostopa do zemljišč, ki sta med največjimi ovirami za obnovitev kmečkega prebivalstva. K temu je treba še dodati, da funkcija dohodkovne podpore v okviru plačil skupne kmetijske politike je in bo še leta ostala ključna, čeprav se sprejemajo ukrepi za zagotavljanje, da cene hrane odražajo dejanske stroške proizvodnje.

Kmete EU zelo bremeni še dejstvo, da morajo tekmovati z uvoženimi proizvodi, ki ne izpolnjujejo ciljev za doseganje trajnosti. Iz teh razlogov EESO poziva EU, naj zagotovi resnično vzajemnost standardov v preferencialnih trgovinskih sporazumih.

Pred Evropo in svetom je še dolga pot do popolne trajnosti. Evropa ima na voljo orodja in znanje, da pride na cilj. Dokazati moramo, da imamo tudi potrebno politično voljo in zavezanost, ter moramo biti zgled drugim.(mr)

Evropski ekonomsko-socialni odbor je EU in države članice pozval, naj poskrbijo za pojasnitev pogojev dela v platformnem gospodarstvu, saj lahko neenotne opredelitve statusa delavcev in delodajalcev otežijo uporabo delovnopravne zakonodaje in številnih pravic na področju varstva delavcev.

Pojasniti je treba predvsem koncepte, ki platforme opredeljujejo kot „posrednike med ponudbo in povpraševanjem“ in ne kot „delodajalce“. Zaradi tega so delavci obravnavani kot „samozaposleni“ in ne kot „zaposleni“, kar jim pogosto onemogoča pravno in socialno zaščito, med drugim na področju zdravja in varnosti pri delu ter varstva zaposlitve, kar je še zlasti prišlo do izraza med sedanjo pandemijo.

EESO je kot merilo za določitev, ali je delavec zaposlen ali samozaposlen, predlagal, naj se EU in države članice ravnajo po konceptu ekonomske odvisnosti in podrejenosti v delovnem razmerju. Poleg tega je EU in državam članicam priporočil, naj skrbno proučijo uporabo načela, po katerem se delavec šteje za zaposlenega, dokler ni dokazano nasprotno. Vendar bi morali resnično samozaposleni delavci imeti možnost, da ta status obdržijo, če to želijo.

EESO je kot prednosti platformnega gospodarstva navedel prožnost in avtonomijo delavcev, dodaten prihodek za delavce in lažji dostop ranljivih oseb do zaposlitve, obenem pa je opozoril na tveganja, ki jih ne smemo podcenjevati.

Poleg tega, da se delavcem odrekajo osnovne pravice, med drugim pravica do samoorganiziranja in kolektivnih pogajanj, družbi kot celoti grozi povečano tveganje konkurence na podlagi zniževanja socialnih standardov. To ima škodljive posledice tudi za delodajalce, ki so podvrženi nevzdržnemu konkurenčnemu pritisku, pa tudi za države članice, ki ostanejo brez nekaterih prihodkov od davkov in prispevkov za socialno varnost.

EESO je svoje argumente predstavil v mnenju Pošteni delovni pogoji v platformnem gospodarstvu, ki je bilo pripravljeno na zaprosilo nemškega predsedstva EU in sprejeto na septembrskem plenarnem zasedanju. Poročevalec za mnenje je bil portugalski član EESO Carlos Manuel Trindade. (ll)

EU si od leta 1992 prizadeva izvajati strategije za biotsko raznovrstnost, vendar brez oprijemljivih rezultatov. To je predvsem posledica slabega izvajanja zakonskih okvirov na nacionalni ravni ter nezadostnega financiranja potrebnih ukrepov.

EESO pozdravlja ponovno zavezo in prizadevanja Komisije za razvoj strategije za biotsko raznovrstnost z določitvijo ciljev, ki naj bi jih dosegli do leta 2030, kar bi bil eden od načinov za uresničevanje evropskega zelenega dogovora. 

Kot menita poročevalec Antonello Pezzini in soporočevalec Lutz Ribbe, ta strategija postavlja biotsko raznovrstnost v središče okrevanja po pandemiji COVID-19 v korist ljudi, podnebja in planeta ter vrača naravo v naša življenja.

EU mora znatno okrepiti prizadevanja za zaščito preostalih naravnih virov, in sicer z ozaveščanjem in obveščanjem. Po mnenju EESO je prav tako treba povečati površino zaščitenih območjih, zlasti strogo zavarovanih območij, da bi obnovili habitate in se borili proti zmanjševanju vrst.

EESO poudarja, da varstvo biotske raznovrstnosti v ekonomskem smislu ne sme pomeniti bremena za kmete in lastnike gozdov, temveč mora zagotavljanje te „javne dobrine in vrednote“ zanje postati zanimiva priložnost za zaslužek.

Pred naslednjo konferenco pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti na Kitajskem leta 2021 bo treba storiti še veliko več za zaščito biotske raznovrstnosti na svetovni ravni. Zdaj je čas, da Evropa prevzame vodilno vlogo in prepriča druge strani, da je vredno upoštevati sprejete strategije. (mr)

Sedanja kriza zaradi COVID-19 je pokazala, kako krhke so globalne dobavne verige. Izpostavila je tudi ranljivost delavcev in škodljive socialne, zdravstvene in varnostne učinke poslovnih dejavnosti v sodobnih dobavnih verigah. V ključnem trenutku za konkretne ukrepe politike in sprejemanje odločitev sta nemško predsedstvo Sveta EU in Evropski parlament zaprosila EESO za priporočila. V dveh mnenjih, ki ju je sprejel na septembrskem plenarnem zasedanju, EESO poziva Evropsko komisijo, naj pripravi evropski akcijski načrt in predlaga obveznost potrebne skrbnosti v svetovnih dobavnih verigah.

V raziskovalnem mnenju se EESO zavzema za evropski akcijski načrt za človekove pravice, dostojno delo in trajnostnost v globalnih dobavnih verigah, s poudarkom na zavezujoči medsektorski zakonodaji EU o človekovih pravicah, potrebni skrbnosti in odgovornem poslovnem ravnanju. Široka opredelitev področja bi morala zajemati človekove pravice, vključno s pravicami delavcev in sindikatov, ter temeljiti na vrsti mednarodnih instrumentov.

Poleg dela v zvezi z akcijskim načrtom je EESO pripravil tudi priporočila Evropskemu parlamentu glede evropske pravne pobude o uvedbi obvezne potrebne skrbnosti glede človekovih pravic in okoljskih posledic poslovnih praks. S pobudo, ki jo je evropski komisar Didier Reynders napovedal aprila 2020 in se pričakuje leta 2021, bodo podjetja, ki poslujejo v EU, zakonsko obvezana ugotoviti, ublažiti in upoštevati negativne učinke svojih dejavnosti na človekove pravice, pravice delavcev in okolje. (dgf)

Zagotavljanje trajnostnega dostopa do surovin, med drugimi kovin, industrijskih mineralov in gradbenih surovin ter zlasti kritičnih surovin, je zelo pomembno za gospodarstvo EU, saj je od dostopnosti surovin odvisnih najmanj 30 milijonov delovnih mest. Pandemija COVID-19 kaže, kako pomembna je digitalna preobrazba. 

EESO je na septembrskem plenarnem zasedanju, v ključnem obdobju za izvajanje zelenega dogovora in evropskega načrta za okrevanje gospodarstva, sprejel mnenje na lastno pobudo o digitalnem rudarjenju v Evropi: novih rešitvah za trajnostno pridobivanje surovin.

EESO v mnenju priporoča digitalizacijo sektorja surovin v EU kot enkratno priložnost za povečanje odpornosti evropskih industrijskih dobavnih verig, izboljšanje okoljske učinkovitosti sektorja mineralov ter povečanje preglednosti in okrepitev dialoga z državljani in skupnostmi, prizadetimi zaradi rudarskih dejavnosti.

Poročevalec za mnenje Marian Krzaklewski je dejal: „Za digitalno preobrazbo rudarskega sektorja so potrebna ambiciozna prizadevanja za uvedbo pravnih in regulativnih sprememb. Ta prizadevanja morajo potekati pod okriljem nadnacionalnih organizacij in na ravni mednarodnega prava.“

EESO opozarja na pomen obsežne svetovne mreže znanja o mineralih, na kateri bi temeljila digitalna preobrazba in informirano odločanje na ravni EU. Zadovoljen je, da Skupno raziskovalno središče Evropske komisije razvija in vzdržuje evropski informacijski sistem za surovine.

EESO je prepričan, da morajo EU in države članice dejavno podpirati digitalno preobrazbo rudarskega sektorja EU. To je ključni korak za povečanje odpornosti industrije EU in vrednostne verige surovin. Rudniki, v katerih se uporabljajo digitalne tehnologije, vključno z integrirano avtomatizacijo, kognitivnimi omrežji in analitiko v realnem času, so učinkovitejši, čistejši in varnejši. Manjši okoljski odtis in varnejše okolje je mogoče laže doseči v „pametnih rudnikih“, kar je ključno, če želijo podjetja dobiti družbeno dovoljenje za delovanje v Evropi. (ks)

EESO poziva Evropsko komisijo, naj pripravi obsežen/celovit načrt okrevanja evropskega letalstva kot celote s posebnimi sredstvi za podporo vsem podsektorjem in njihovim zaposlenim. V mnenju, ki ga je pripravil Thomas Kropp in je bilo sprejeto na septembrskem plenarnem zasedanju, Odbor trdi, da je potreben ambiciozen, usklajen politični odziv ter jasno razlikovanje med začetno fazo okrevanja v kratkoročnem obdobju in potrebo po zagotovitvi mednarodne konkurenčnosti sektorja in enakih konkurenčnih pogojev v srednje in dolgoročnem obdobju.

Ob plenarnem zasedanju je g. Kropp komentiral: „Čeprav se je letalstvo v preteklosti že soočalo s krizami, je ta brez primere. Po zadnjih ocenah sektor ne bo povsem okreval pred letom 2024. Evropske institucije in drugi mednarodni organi še niso uskladili regulativnih ukrepov za vzpostavitev mednarodnih standardov. Pri letalskem prometu ne gre le za letalske prevoznike, temveč tudi za druge pomembne akterje, kot so letališča, izvajalci navigacijskih storitev zračnega prometa, izvajalci storitev zemeljske oskrbe in drugi ponudniki storitev, ki jih je treba upoštevati pri iskanju rešitev.“

Na splošno mora Komisija iskati pravo ravnovesje med ukrepi za okrevanje in finančnimi zahtevami, ki izhajajo iz evropskega zelenega dogovora, ter se izogniti temu, da bi nalagala dodatna upravna bremena, zlasti v fazi okrevanja, saj je celoten sektor finančno izredno krhek.

Energetski prehod zahteva jasno politično vizijo, saj ni le tehnološko vprašanje, temveč tudi velik socialni izziv. EESO v mnenju, ki sta ga pripravila Lutz Ribbe in Thomas Kattnig ter je bilo sprejeto na septembrskem plenarnem zasedanju, poudarja, da bo moral prihodnji energetski sistem sicer vsebovati tako centralizirane kot decentralizirane elemente, vendar njegove organizacije ne moremo prepustiti naključju.

Med razpravo je Lutz Ribbe dejal: „Potrebna je jasna vizija glede vprašanja, ali je treba dati prednost decentralizaciji ali centralizaciji. Energetski prehod Evrope namreč zahteva predvsem naložbeno varnost za javne in zasebne sektorje, ki pa je mogoča le, če so sprejete jasne temeljne odločitve.“

Na njegove besede se je odzval Thomas Kattnig, ki je dejal: „Delavci, sindikati in potrošniki morajo biti vključeni v energetski prehod, kot so obljubili oblikovalci politik in h čemur je izrecno pozval EESO. Vendar tudi pri tem vprašanju Komisija in države članice puščajo več vprašanj odprtih, kot pa so jih rešile. Sedanje pobude na področju energetske politike bodo prej preprečile široko udeležbo javnosti, kot pa da bi jo spodbujale.“

Centralizirani in decentralizirani sistemi imajo tako prednosti kot pomanjkljivosti. Za centralizirani sistem je značilno, da vrednost ustvarja majhno število akterjev. V decentraliziranem sistemu pa lahko potrošniki prispevajo kot aktivni udeleženci in kmetje, v energetskih skupnostih državljanov, MSP in lokalnih podjetjih. (mp)

Pregled ekonomskega upravljanja Evropske komisije za leto 2020 prihaja pravočasno in bi moral utreti pot obsežni reformi, ki bi pomenila „obrat“ v smeri revidiranega in na novo uravnoteženega okvira namesto „vrnitve k normalnemu“. EESO v mnenju, ki sta ga pripravila Judith Vorbach in Tommaso Di Fazio in je bilo sprejeto na septembrskem plenarnem zasedanju, navaja, da je na ravni EU potrebna nova gospodarska politika – tj. politika, osredotočena na blaginjo za spodbujanje blagostanja ljudi in na vrsto političnih ciljev, kot so trajnostna in vključujoča rast, polna zaposlenost in dostojno delo, pravična porazdelitev materialnega bogastva, javno zdravje in kakovost življenja, okoljska trajnost, stabilnost finančnih trgov in cen, uravnoteženi trgovinski odnosi, konkurenčno socialno tržno gospodarstvo ter stabilne javne finance.

Poročevalka Vorbach je pozvala Komisijo in države članice, naj nadaljujejo razmislek o sedanjih pravilih EU z vidika pandemije COVID-19, in dodala: „Nujno moramo revidirati in posodobiti okvir ekonomskega upravljanja. Biti mora bolj uravnotežen, njegova glavna naloga pa mora biti blaginja, ki spodbuja blagostanje ljudi v Evropi. Nihče ne sme biti zapostavljen. Eden od načinov za dosego tega cilja je uporaba zlatega pravila za javne naložbe, da se zaščitijo produktivnost ter socialni in ekološki temelji blaginje prihodnjih generacij. Drugi pomembni elementi so zagotavljanje zadostnih javnih prihodkov, pravična davčna politika in zmanjševanje vpliva ekonomsko vprašljivih kazalnikov na oblikovanje politik. Ključnega pomena bo tudi tesnejše vključevanje Evropskega parlamenta, socialnih partnerjev in civilne družbe kot celote.“

V odgovor na te besede je poročevalec Di Fazio povedal: „Kriza zaradi COVID-19 je ogromen šok, ki zahteva polno finančno moč. Za obvladovanje ekonomskih in socialnih posledic te pandemije ter za pravično porazdelitev bremena zaradi škode, ki jo je povzročila, med vse države članice so potrebni usklajeni cilji. Uvedeni so bili že pomembni kratkoročni ukrepi, kot je uporaba splošne odstopne klavzule fiskalnega okvira. Vendar moramo, namesto da se prehitro vrnemo „k normalnemu“, storiti korak naprej in doseči „obrat“ v smeri revidirane ekonomske vizije, takšne, ki krepi naložbe v usposabljanje, raziskave in razvoj ter v strateške proizvodne dejavnosti.“ (mp)

Novi revidirani agenda EU za mesta in teritorialna agenda EU morata obravnavati posledice krize, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, kohezijska politika pa bi lahko bila pravo orodje za reševanje evropskega gospodarskega okrevanja. EESO je v dveh mnenjih, ki jih je sprejel na septembrskem plenarnem zasedanju, pregledal teritorialne politike EU in začrtal pot naprej.

V prvem sta se Petr Zahradnik in Roman Haken osredotočila na revizijo Leipziške listine o trajnostnih evropskih mestih in podprla pozive iz nove teritorialne agende 2030 k pravični in zeleni Evropi ter trdnejšo teritorialno razsežnost v vseh politikah in na vseh ravneh upravljanja.

Na lokalni ravni morajo bili ključna vodila za prihodnost povezovanje ter trajnost in odpornost mest in regij. Na plenarnem zasedanju je Petr Zahradnik dejal: „Potencial izvajanja povezanih projektov na področju teritorialnega razvoja in razvoja mest je ogromen, ogromne pa so tudi koristi, povezane s takšnim pristopom, kot so sinergije učinkov, zmanjševanje stroškov in funkcionalne povezave.“

Roman Haken je dodal še: „Glede na posledice podnebnih sprememb, rabe virov in potrebe po zmanjšanju okoljskih tveganj trajnosti in odpornosti mest in regij ne moremo obravnavati ločeno.„ “Zato je treba agendo za mesta čim bolj uskladiti s teritorialno kohezijsko politiko.“

Kohezija je torej vitalnega pomena, zato je tudi v središču mnenja, ki ga je pripravil Gonçalo Lobo Xavier in v katerem EESO meni, da bi bila kohezija lahko idealno orodje za reševanje številnih izzivov, ki jih prinaša pandemija koronavirusa, ter poziva Komisijo, naj ukrepa. „Nujno se moramo hitro odzivati, zato je treba finančna sredstva za pomoč in podporo državam članicam dodeliti v skladu z ustreznimi merili, vendar brez oklevanja,“ je dejal Lobo Xavier. „Evropa bolj kot kdajkoli prej potrebuje raznolik pristop k reševanju istega izziva.“ (mp)