Pripravil Stefano Mallia, predsednik skupine delodajalcev v EESO

To poletje so v več državah južne Evrope divjali požari v naravi, ki so uničevali domove in obalna letovišča, velika gozdna območja pa spreminjali v črne puščave, medtem ko so Slovenijo prizadele poplave. S podnebjem povezani problemi v Evropi niso novi, vendar se je njihova intenziteta povečala, tako v Evropi kot drugod. Ni dvoma, da so zaradi podnebnih sprememb ti pojavi pogostejši in bolj ekstremni.

Zaradi pandemije COVID-19, vojne v Ukrajini in posledične energetske krize so bila prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam in uvedbo resničnega zelenega prehoda v Evropi nekoliko zaustavljena.

Nekatere države članice so sprejele številne ukrepe, ki dejansko zavlačujejo postopno opuščanje pridobivanja fosilnih goriv ali celo vlagajo v nove tovrstne dejavnosti za zadovoljitev svojih potreb po energiji. Takšno vedenje pošilja nejasna sporočila ne le državljanom Evrope, temveč tudi tretjim državam, ki bi to lahko uporabile za utemeljitev zamud pri njihovem prehodu. Vse to bi lahko nedvomno ogrozilo letošnji vrh COP28, na katerem naj bi države sklenile dogovor o postopni odpravi uporabe fosilnih goriv, ki povzročajo emisije CO2.

Zato mora EU ohraniti skladen in dosleden pristop k podnebni politiki. Uresničiti moramo to, o čemer govorimo! EU je nedavno okrepila svoje delo na področju podnebne diplomacije, katere uspeh je v veliki meri odvisen od odločitev o notranji podnebni politiki, ki jih sprejme EU, pa tudi od učinkovitega izvajanja evropskega zelenega dogovora. Kljub vse pogostejšim novim geopolitičnim izzivom mora EU pridobiti poglobljen vpogled v geopolitične vidike evropskega zelenega dogovora. Za to je potrebna nova, trdna in verodostojna strategija za prilagoditev podnebne diplomacije EU sedanji geopolitični situaciji.

Kje naj začnemo? EESO meni, da bi morali nabor orodij za podnebno diplomacijo obogatiti s pobudami, katerih cilj ni le povečati podnebne ambicije, temveč tudi deliti izkušnje EU in obravnavati tveganja, povezana s podnebjem.

Za uresničenje podnebne diplomacije bi morali izkoristiti njeno naravo na več ravneh. Izhodiščna točka bi lahko bila vzpostavitev mreže civilne družbe za diplomacijo.

Zdaj, ko napredujemo, ne moremo zapravljati časa, če želimo preprečiti nepopravljivo škodo. Podnebna diplomacija je preventivna diplomacija. Zato je nedvomno nujno treba nadgraditi podnebno diplomacijo, da postane vodilna nit zunanjih zadev in zunanje politike EU.