EESO info

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je pozval Evropsko komisijo in države članice, naj razvijejo novo evropsko strategijo za starejše, ki bo odpravila sedanje dojemanje starejših kot breme in stroške za družbo. Nova strategija naj raje izkoristi njihov pogosto zanemarjeni socialni, gospodarski in intelektualni potencial.

Celovite politike o starejših in staranju še nimamo, zato bi bila to prva strategija EU za zaščito pravic starejših in njihovo polno udeležbo v družbi in gospodarstvu.

EESO je svoje pozive predstavil v mnenju, ki ga je sprejel na julijskem plenarnem zasedanju, na katerem je potekala razprava s podpredsednico Komisije za demokracijo in demografijo Dubravko Šuico in predsednico platforme AGE za Evropo dr. Heidrun Mollenkopf. To mnenje je pripravil na zaprosilo španskega predsedstva Sveta EU.

Strategija bi pomagala izkoreniniti stališča, ki povečujejo diskriminacijo starejših. Ta je skupaj z diskriminacijo na podlagi spola na vrhu seznama najpogostejših oblik diskriminacije v EU, kljub dejstvu, se Evropa hitro stara. Po ocenah Eurostata naj bi se do leta 2050 število prebivalcev EU, starih od 75 do 84 let, povečalo za 56,1 %, število oseb, starih od 65 do 74 let, pa za 16,6 %.

„EESO jasno in nedvoumno poziva Komisijo, naj še pred koncem sedanjega mandata pripravi evropsko strategijo za starejše. Menim, da bi takšen začetek imel daljnosežne učinke na evropsko socialno in demografsko politiko“, je dejal poročevalec za mnenje Miguel Angel Cabra de Luna.

Podpredsednica Komisije Dubravka Šuica pa je dejala: „Starejši niso ne strošek ne breme. So vrednota. Na demografske spremembe ne smemo gledati ozko. Opazovati jih moramo v interakciji z velikimi premiki, kot sta zeleni in digitalni prehod.“

„Starejših ne bi smeli obravnavati kot prejemnike socialnega varstva, temveč kot državljane ki imajo enake pravice do polnega življenja kot ljudje vseh drugih starosti, brez diskriminacije. Te pravice jim je treba zajamčiti na vseh področjih življenja“, je dejala dr. Mollenkopf.

Poleg tega imajo starejši v številnih državah velik delež bogastva in pomembno kupno moč. Srebrno gospodarstvo, ki ga poganjajo starejši potrošniki, naj bi po ocenah do leta 2025 doživelo znatno rast in doseglo 5,7 bilijona EUR. Za obravnavo tega potenciala potrebuje EU učinkovite strategije, ki bodo upoštevale dinamiko regije in priložnosti, ki jih nudi to gospodarstvo. (ll)

Pristop k upravljanju voda, ki temelji na človekovih pravicah, spodbujanje naložb, uvedba oznak o porabi vode in preoblikovanje cen so med ključnimi priporočili šestih mnenj EESO o vodi, sprejetih na julijskem plenarnem zasedanju. Ta priporočila predstavljajo prvi val predlogov EESO za celovito vodno politiko EU v okviru njegove pobude za modri dogovor.

Glede na pereče izzive na tem področju je Evropski ekonomsko-socialni odbor prevzel pobudo in predstavil celovit sklop priporočil za trajnostno vodno politiko za Evropo. S pobudo za modri dogovor poziva k enotnemu pristopu po vsej Evropi za odpravo vodne revščine ter zagotavljanje dostopa do varne in cenovno sprejemljive vode in sanitarne oskrbe kot človekove pravice.

EESO poudarja, da je za doseganje teh ciljev pomembno razviti odporno vodno infrastrukturo ter vodovodna omrežja. Za to je potreben pregled stanja na področju vodne infrastrukture in razpoložljivosti vode v vseh državah članicah, da bi opredelili nujne naložbene potrebe in zagotovili učinkovito gospodarjenje z vodo.

Glede gospodarskih vidikov evropskega modrega dogovora EESO med drugim priporoča strategije določanja cen, ki odvračajo od negospodarne porabe vode, in predlaga nove načine financiranja politike na področju vode. Odbor želi, da bi EU postala vodilna v svetu na področju tehnologij za učinkovito rabo vode. Predlaga vključitev vode v vse industrijske politike EU, da bi se zmanjšala poraba vode, spodbujala ponovna uporaba vode in recikliranje ter obravnavalo onesnaževanje vode. Tudi za kmetijstvo predlaga podoben pristop, da bi se razsežnost vode v celoti vključila v okvir skupne kmetijske politike.

EESO se zaveda moči potrošnikov pri doseganju sprememb, zato želi z uvedbo oznak o porabi vode spodbujati tudi uporabo varčnih naprav in prehod na krožno porabo vode, s čimer bi posamezniki sami prispevali k rešitvi.
Ti predlogi bodo združeni v sklop načel in ukrepov, ki bodo evropskim institucijam predstavljeni na konferenci Poziv k evropskemu modremu dogovoru 26. oktobra 2023. Cilj EESO je, da bi bila voda ena od glavnih prednostnih nalog naslednje Evropske komisije. (gb)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je pozval k reformi zdravstvenih sistemov po vsej EU, da bi zagotovili celovit pristop k duševnemu zdravju, saj se je v Evropi, zlasti med mladimi ljudmi, močno povečalo število duševnih in vedenjskih motenj.

EESO je v mnenju na zaprosilo španskega predsedstva Sveta EU, ki ga je sprejel na julijskem plenarnem zasedanju, zapisal, da bi se varstvo duševnega zdravja moralo osredotočati na preprečevanje, zgodnje odkrivanje in oskrbo v skupnosti.

„Nujna je reforma zdravstvenih sistemov po vsej EU, da se bodo izvajali celostni in načrtovani dolgoročni ukrepi in oskrba – ne le za zdravljenje, temveč tudi za preprečevanje zdravstvenih težav – s pomočjo večdisciplinarnih ekip, in da njihova organizacija ne bo več temeljila na občasnih modelih oskrbe,“ je povedala poročevalka za mnenje Milena Angelova.

„Spremeniti moramo naše sisteme za varstvo duševnega zdravja. Potrebujemo več specialistov in več podpore za ljudi, ki potrebujejo pomoč,“ je dodal soporočevalec za mnenje Ivan Kokalov.
Mladi, otroci, ženske in prikrajšane skupine pa tudi osebe, ki doživljajo dolgotrajen stres, so še posebej izpostavljeni tveganju za pojav duševnih motenj.

Po pandemiji COVID-19 se je duševno zdravje še poslabšalo in kar 20 % Evropejcev je imelo težave na področju duševnega zdravja, ki so segale od zelo hudih do zmernih. To je med drugim vplivalo tudi na poklicno življenje in dohodek. Stroški zaradi duševnih in vedenjskih motenj v EU letno znašajo okoli 4 % BDP.
Duševne motnje poleg tega terjajo veliko žrtev, saj so povezane s približno 4 % smrti v Evropi na leto in so drugi najpogostejši vzrok smrti med mladimi.

EESO pozdravlja celovit načrt Evropske komisije za duševno zdravje in poziva k njegovi čim prejšnji vključitvi v strategijo EU za duševno zdravje, ki bo imela zadostna finančna sredstva. Imeti bi morala tudi opredeljen časovni okvir, jasno določene odgovornosti in merljive kazalnike za spremljanje napredka.

Po mnenju EESO morajo sistemi za varstvo duševnega zdravja temeljiti na pravicah, biti osredotočeni na posameznika ter dajati prednost opolnomočenju in dejavnemu sodelovanju posameznika pri lastnem okrevanju.
EESO Evropski komisiji odločno priporoča, naj leto 2024 razglasi za evropsko leto duševnega zdravja. To bi imelo močno sporočilno vrednost in bi spodbudilo oblikovanje trdnega zavezništva za krepitev duševnega zdravja po vsej EU.

EESO je na julijskem plenarnem zasedanju gostil predstavnike organizacij civilne družbe iz držav kandidatk. Pri tem je napovedal, da bo imenoval častne člane iz držav širitve in jih povabil k sodelovanju pri njegovem vsakodnevnem posvetovalnem delu.

Kot prvi konkreten korak za uresničitev tega cilja je EESO na plenarnem zasedanju julija organiziral razpravo o pomenu civilne družbe v procesu širitve EU. Poleg tega je predsednik EESO Oliver Röpke podpisal memorandum o soglasju s Svetom za regionalno sodelovanje, da bi dosegli napredek pri strukturiranem vključevanju civilne družbe in mladih v spodbujanje miru in blaginje v jugovzhodni Evropi.

Komisar za sosedstvo in širitev Olivér Várhelyi je pobudo EESO o častnih članih iz držav širitve označil kot eno od možnosti za to, da bi politika širitve ostala med najpomembnejšimi nalogami EU. 

Predsednik moldavske vlade Dorin Recean je poudaril, da ta nova pobuda EESO prihaja ob pravem času in bo okrepila sodelovanje s civilno družbo v Moldaviji. 

Majlinda Bregu, generalna sekretarka Sveta za regionalno sodelovanje, pa je povedala: „V Svetu si ne moremo predstavljati, da bi lahko regionalna prizadevanja v okviru težavne zelene agende za Zahodni Balkan usklajevali brez našega posvetovalnega foruma organizacij civilne družbe, kakor tudi ne moremo usklajevati prizadevanj za regionalni trg brez naših gospodarskih zbornic, ki morajo imeti močan glas.“ 

Boško Savković iz Združenja delodajalcev Srbije je srbsko civilno družbo pohvalil za izražanje stališč, boj proti tujim dezinformacijam in opominjanje srbskega prebivalstva glede obetov članstva v EU. 

Oleksandr Yavorskyi iz Federacije delodajalcev Ukrajine pa je povedal: „Ukrajina se je že veliko prej, preden se je začela vojna, odločila, da se poda na pot do članstva v EU. Njeni socialni partnerji in civilna družba zdaj potrebujejo ustrezno usposabljanje za pristopni proces k EU.“

Anisa Subashi, podpredsednica Konfederacije albanskih sindikatov, je opozorila na vlogo sindikatov pri krepitvi socialnega dialoga, zlasti v času, ko albanska vlada poskuša okrniti državljanski prostor. 

Dajana Cvjetković iz centra za promocijo civilne družbe v Bosni in Hercegovini ter Daliborka Uljarević, izvršna direktorica centra za državljansko vzgojo v Črni gori, sta podprli vlogo civilne družbe v procesu širitve. „Smo stebri naše civilne družbe in izraz želja naših državljanov. Poleg tega smo najtesnejši zavezniki institucij EU, ta pobuda pa bo naše sodelovanje še poglobila,“ je pojasnila direktorica Uljarević. (mt)

Načrt za neto ničelno industrijo ne vsebuje vizije o tem, kako zagotoviti, da bo evropska industrija ostala konkurenčna in privabljala naložbe.

EESO meni, da sta industrijski načrt v okviru zelenega dogovora in akt o neto ničelni industriji na splošno dobra, vendar bi morala natančneje opredeliti, kateri ukrepi bodo sprejeti za izboljšanje dejavnikov lokacije, krepitev konkurenčnosti evropskih gospodarstev ter za razlikovanje EU od njenih sistemskih tekmecev.

„Zelo nezadovoljni smo, da je EU ukrepala šele, ko so ZDA sprejele zakon o zmanjšanju inflacije,“ je dejala Sandra Parthie, poročevalka za mnenje EESO o industrijskem načrtu v okviru zelenega dogovora in aktu o neto ničelni industriji. „Želeli bi si, da bi se to zgodilo prej. Želeli bi si, da bi se EU močneje in bolj odločno odzvala ter našim podjetjem in družbam pokazala, da resnično želimo, da Evropa ostane pomembna industrijska lokacija z dobrimi delovnimi mesti in dobrimi plačami za delavce.“

Evropska industrija je v zadnjih desetletjih v primerjavi z njenimi glavnimi tekmeci postala manj konkurenčna. V prvem desetletju 21. stoletja je BDP na prebivalca v EU znašal približno 70 % BDP na prebivalca ZDA. Zdaj znaša slabih 66 %. Delež bruto svetovnih naložb v ZDA in EU se je znatno zmanjšal v obdobju med 1999 in 2020: v ZDA z 29 % na 20 %, v EU pa s 23 % na 15 %. 

Da bi obrnili ta negativni trend, EESO poziva, naj se opravi revizija, da bi ugotovili, kako lahko EU nadzoruje in izboljša svoje vrednostne verige ter se izogne pretirani odvisnosti. Predlaga tudi, da se vsi osnutki zakonodaje EU pregledajo z vidika konkurenčnosti.

EESO med problemi, ki zahtevajo drznejše ukrepe, izpostavlja birokracijo in čas obravnave. Pri javnem financiranju na primer odločitve o dodelitvi finančne podpore projektom in dostopu do financiranja trajajo predolgo. Da bi preprečili odhajanje vlagateljev, EESO poudarja, da so potrebni ukrepi za pravočasno in dostopno finančno podporo tako za stroške poslovanja kot tudi naložbe v osnovna sredstva za podjetja vseh vrst in velikosti. 

Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora je pomanjkljiv tudi pri izdajanju dovoljenj: v njem so navedene številne neto ničelne tehnologije, za katere bi se morali uporabljati hitri postopki izdaje dovoljenj in za katere bi se namenjalo več finančne podpore za projekte, medtem ko se morajo drugi sektorji nadalje soočati z večjimi težavami pri tem.

EESO meni, da se industrijski načrt v okviru zelenega dogovora in akt o neto ničelni industriji preozko osredotočata na spodbujanje zelenih tehnologij in izbiranje domnevnih „zmagovalcev“. Namesto tega bi morala spodbujati raznoliko industrijo s številnimi sektorji.  
V Evropi imamo veliko energetsko intenzivne težke in primarne industrije, ki jo je treba razogljičiti in ni vključena v industrijski načrt v okviru zelenega dogovora. 

Rahljanje pravil EU o državni pomoči je še ena morebitna past, saj bi se lahko povečala vrzel med bogatejšimi in revnejšimi državami članicami, ki nimajo fiskalnega manevrskega prostora za naložbe v zeleni prehod ter podporo svojim vodilnim panogam in gospodinjstvom. Zato bi bilo treba resno razpravljati o Evropskem skladu za suverenost, s katerim bi na ravni EU zagotovili dodatno financiranje prehoda. 

Izračuni Evropske komisije kažejo, da ima področje neto ničelnih tehnologij velik potencial za ustvarjanje delovnih mest, saj bomo v proizvodnji vodikovih gorivnih celic potrebovali 180 000 delavcev, v sektorju fotovoltaične sončne energije bo za proizvodnjo potrebnih 66 000 delavcev, v proizvodnji baterij pa 800 000 delavcev. 

Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora podpira razvoj zelenih spretnosti, vendar EESO meni, da bi moral podpirati razvoj celotnega nabora znanj in spretnosti, potrebnih v industriji. Prav tako bi moral pospešiti in standardizirati delovna dovoljenja za kvalificirane delavce, ki prihajajo iz držav zunaj Evropske unije. (dm)
 

EESO je v mnenju, sprejetem na julijskem plenarnem zasedanju, pozval EU, naj sprejme celovit pristop k politikam na področju surovin. Predlaga razširitev seznamov kritičnih materialov, zagotovitev pravičnih cen energije, poenostavitev izdajanja dovoljenj, dajanje prednosti recikliranju in krepitev zmogljivosti politik EU na področju surovin.

Kitajska trenutno prednjači v svetovni oskrbi s kritičnimi surovinami, delež EU v svetovni proizvodnji mineralnih surovin pa je manj kot 5 %. Svetovno povpraševanje po surovinah naj bi se do leta 2060 podvojilo, zato je ukrepanje nujno.

EESO priporoča, da se seznam kritičnih surovin razširi na tiste, ki so bistvene za zelene in trajnostne tehnologije, da bi omogočili ciljno usmerjene politike in naložbe. Zavzema se tudi za pravične cene energije, finančno podporo, poenostavljene postopke izdaje dovoljenj in partnerstva z drugimi državami za večjo varnost virov in spodbujanje zelenega prehoda EU.

Poročevalec za mnenje EESO Maurizio Mensi je poudaril, da je treba v zakonodaji o odpadkih dati prednost predelavi in ponovni uporabi surovin, da bi zmanjšali odvisnost od primarnih virov in spodbudili gospodarsko rast. Vendar Odbor opozarja, da je za uskladitev s cilji EU glede trajnosti pomembno uravnotežiti varnost virov in skrb za okolje.

Soporočevalec EESO Michal Pintér je poudaril krepitev zmogljivosti v ekstraktivni industriji po vsej EU. EESO v mnenju poziva, naj se pozornost nameni razvoju človeškega kapitala v ekstraktivni industriji ter preusposabljanju in izpopolnjevanju sedanje delovne sile, da bi pospešili utrjevanje sektorja surovin.

EU lahko s skupnim obravnavanjem teh vidikov uspešno preide na zeleno gospodarstvo ter postavi temelje za odporen, trajnosten in globalno konkurenčen sektor surovin. (gb)

EESO je v mnenju, ki ga je pripravil na zaprosilo španskega predsedstva in sprejel na plenarnem zasedanju julija, podprl strategijo Evropske komisije za energetski prehod v sektorju ribištva in akvakulture EU. EESO se zaveda, da je treba nujno zmanjšati emisije ogljika ter spodbujati trajnostno in tržno donosno energijo iz obnovljivih virov, zato opozarja, da je izredno pomembno do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost.

EESO poudarja, da je ribiška industrija ključnega pomena pri blaženju posledic podnebnih sprememb. Ribiči dobavljajo eno najbolj zdravih živalskih beljakovin z minimalnim ogljičnim odtisom, saj naj bi emisije iz tega sektorja v letu 2023 po napovedih znašale zgolj delček vseh globalnih emisij. To kaže, da ima ta industrija sorazmerno majhen vpliv na okolje. EESO kljub temu poziva k nadaljnjim prizadevanjem za dodatno povečanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij.

„Za razogljičenje ribištva so potrebni obsežen pristop, finančne spodbude in uvajanje brezemisijskih virov energije,“ je pojasnil poročevalec za mnenje Javier Garat Pérez. „Najti moramo ravnovesje med stvarnostjo in ambicijami. Potrebujemo ustrezen in realističen časovni okvir razogljičenja, ki bo upošteval tehnološki, logistični in zakonodajni napredek. Stroški prehoda ne bi smeli obremeniti delodajalcev in delavcev v pomorskih sektorjih in nihče ne bi smel biti zapostavljen. Ravnovesje med cilji glede razogljičenja in ekonomsko vzdržnostjo je ključno za uspeh energetskega prehoda.“

EESO se zaveda, da so razvoj in svetovna razpoložljivost alternativnih in inovativnih zelenih tehnologij povezani z izzivi. Kot vmesno rešitev predlaga hibridizacijo in hkrati preučevanje možnosti, ki ne vključujejo fosilnih goriv. Poleg tega ugotavlja, da bodo za prehod na kateri koli drug energetski vir potrebna nova plovila s povsem novo zasnovo in večjo kapaciteto na krovu (bruto tonažo), ki bosta omogočali namestitev novih strojev. Zato poziva Evropsko komisijo, naj pregleda opredelitev ribiških zmogljivosti, da bo mogoče uvesti nove tehnologije za energetski prehod. (ks)

S pravili bi bilo treba določiti obveznosti za vplivneže ter za platforme za izmenjavo videov in družbena omrežja

Oglaševanje in trženje prek vplivnežev je ena od najhitreje rastočih panog v preteklih desetih letih. Vplivneži privabljajo vse več naložb blagovnih znamk, saj jih potrošniki vidijo kot osebe, ki so jim bližje ter so bolj pristne in zaupanja vredne v primerjavi s tradicionalnim oglaševanjem ali znanimi osebami, ki promovirajo izdelke.

Pri oglaševanju prek vplivnežev pa za razliko od tradicionalnega oglaševanja, za katero veljajo zelo stroga pravila, ni nujno, da bo vsebina označena kot oglas. Iz objav vplivnežev ni mogoče vedno ugotoviti, da so komercialne narave, saj so oglasi prikazani ob podobno oblikovani, vendar neodvisni uredniški vsebini. 

Ta nepreglednost je nevarna za potrošnike na splošno, zlasti pa za mladoletnike. Izpostavljanje te ranljive skupine prikritemu oglaševanju lahko škodi njihovemu fizičnemu, psihološkemu, socialnemu in čustvenemu razvoju. 

Ali bi morala EU ukrepati? „Dejansko EU že ima nekatere mehanizme za obravnavo vplivnežev, ki jih ureja zakonodaja o oglaševalcih in prodajalcih/trgovcih. Kljub temu menimo, da bi bil zaželen celovit pristop, saj se ta pojav hitro širi,“ meni Bernardo Hernández Bataller, poročevalec za mnenje EESO o tej temi.

EESO predlaga, da EU določi konkretne obveznosti tako za upravljavce platform za izmenjavo videov in družbenih omrežij, prek katerih vplivneži delujejo, kot za ustvarjalce vsebin oziroma same vplivneže. 

Vplivneži bi morali:

• jasno na začetku označiti, da je objava tržne narave;
• ravnati skladno s sektorskimi predpisi, katerih namen je zagotoviti varovanje zdravja ter varnost potrošnikov in uporabnikov, zlasti mladoletnih oseb in drugih ranljivih skupin;
• nositi odgovornost, če ne bi dovolj jasno navedli, da so prejeli plačilo za podporo ali promocijo izdelka ali storitve.

Upravljavci platform in družbenih omrežij bi morali:

• biti odgovorni za vsebino ustvarjalcev in vplivnežev, ki jih gostijo; 
• biti dolžni umakniti nezakonito vsebino in prijaviti nezakonite dejavnosti;
• od vseh ustvarjalcev vsebine/vplivnežev, ki delujejo zunaj EU, zahtevati, da navedejo, kdo je pravno odgovoren za njihovo dejavnost v EU, in sklenejo zavarovanje poklicne odgovornosti za kritje škode, ki je posledica nezakonitih dejavnosti.

Zaradi zaščite mladoletnih oseb bi morali upravljavci platform in družbenih omrežij skupaj z vplivneži poskrbeti: 

• da je tehnično možno mladoletnim uporabnikom preprečiti ogled občutljivih vsebin, ki jih je treba v vsakem primeru označiti kot „prepovedano za mlajše od 18 let“, zahtevati preverjanje starosti in uporabiti starševski nadzor;
• da objave vplivnežev, namenjene mladoletnim osebam, vsebujejo besede, kot so „oglas“, „komercialno sporočilo“ ali „sponzorirana objava“, in da so spremenjene slike označene kot „obdelana slika“, izdelki umetne inteligence pa kot „virtualna podoba“.

Mnenje EESO je bilo pripravljeno za špansko predsedstvo Svetu EU, ki proučuje, ali bi bilo treba sprejeti posebna pravila, in je zato Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosilo, da predstavi svoja stališča o tej temi. (dm)
 

Inflacija v Evropski uniji je najvišja, odkar je bil uveden euro. Trenutno revščina in socialna izključenost ogrožata 96,5 milijona Evropejcev. Ti ljudje najbolj trpijo zaradi splošne podražitve blaga in storitev, naraščajočih stroškov energije in izgube kupne moči.

To je le nekaj zaskrbljujočih podatkov, ki jih je poročevalec Felipe Medina Martín razkril v mnenju EESO, sprejetem na julijskem plenarnem zasedanju.

Vpliv energetske krize na evropsko gospodarstvo je resen. Visoke cene energije, surovin, storitev in industrijskega blaga so povzročile visoko inflacijo, oslabile gospodarsko rast in pomenijo velik pritisk na javne finance in podjetja, kar slabi zunanjo gospodarsko konkurenčnost.

Da bo ta trend mogoče obrniti, so po mnenju EESO potrebni načrti za zmanjšanje učinka visokih cen energije, namenjeni gospodinjstvom in ključnim sektorjem (agroživilski, prometni, maloprodajni itd.), zato poziva evropske institucije, naj vzpostavijo nadzorne mehanizme. Prihodnje politike bi morale biti prilagojene, ciljno usmerjene in primerne za prehod ter podpirati zlasti družine z nižjimi dohodki in večjimi težavami.

Nekateri nacionalni ukrepi za nadzor cen so se izkazali kot najprimernejši za ublažitev učinkov visokih cen osnovnih proizvodov na proračune družin. T. i. iberska izjema v sistemu cen na trgu električne energije je Španiji in Portugalski omogočila, da omejita ceno plina v obratih za proizvodnjo električne energije in tako občutno znižata stroške. Še en primer je začasno znižanje DDV na cene električne energije, hrano in gorivo, ki je bilo sprejeto v nekaterih državah članicah. (mp)

Po nedavnih bančnih krizah v ZDA in primeru Credit Suisse je Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) preučil predlog Komisije o reformi okvira za upravljanje bančnih kriz in jamstva za vloge (CMDI). Odbor med drugim poziva k zaščiti interesov manjših in lokalnih bank, vlagateljev in davkoplačevalcev ter k usklajevanju svežnja CMDI s prihodnjo reformo predpisov o državni pomoči.

Španska vlada je zaprosila EESO, naj to temo preuči ter sozakonodajalcema in španskemu predsedstvu Sveta EU predloži politična priporočila. Namen predloga Komisije o reformi CMDI je obvladati preostala tveganja v evropskem bančnem sektorju, doseči nadaljnji napredek pri dokončanju bančne unije ter okrepiti enotni trg EU v interesu vlagateljev in davkoplačevalcev.

„EESO se zaveda, kako pomembni so hitrost, prožnost in sodelovanje pri odzivanju na bančne krize, hkrati pa tudi zaščita vlagateljev in davkoplačevalcev,“ je dejal poročevalec EESO Giuseppe Guerini. „Predlog Komisije je korak k dokončanju bančne unije, ki je ključnega pomena za popolno konsolidacijo finančnega sistema EU in zmanjšanje razdrobljenosti trga.“

EESO v svojem mnenju poudarja, da sta harmonizacija zaščite vlog ter ocena alternativnih možnosti za reševanje in insolventnost ključnega pomena za zaščito interesov vlagateljev in ohranitev raznolikega evropskega bančnega ekosistema. (tk)
 

Leta 1957 je bil ustanovljen Ekonomsko-socialni odbor, ki je dobil posvetovalna pooblastila, da s svojimi mnenji in številnimi drugimi dejavnostmi evropskim organom odločanja predstavi poglede in skrbi organizirane civilne družbe ter s tem EU približa državljanom.

Naslednje leto, tj. pred 65 leti, je bilo organizirano prvo plenarno zasedanje Ekonomsko-socialnega odbora. Več o 65. obletnici tukaj: www.eesc.europa.eu/65.

Kaj smo počeli lani? V našem poročilu o dejavnostih za leto 2022: pregled leta. Glavni dogodki in najpomembnejše teme lanskega leta

Leto 2022 so zaznamovali dramatični dogodki. Rusija je 24. februarja 2022 začela neizzvano vojno proti Ukrajini. Od te agresije EESO podpira ukrajinsko civilno družbo s številnimi mnenji, konferencami in resolucijami. Svoje prostore smo odprli ukrajinskim organizacijam civilne družbe, dejavnim v Bruslju, da bi jim zagotovili varno mesto za nadaljnje delo in ohranjanje življenja ukrajinske civilne družbe. Z našo nagrado za civilno družbo smo nagradili pobude, ki pomagajo civillistom, ki trpijo poledice vojne.

V odgovor na povišanje cen energentov je EESO predlagal celovit pristop k energetskemu prehodu na podlagi novega energetskega modela in energetsko neodvisne EU. Čeprav se EU še vedno bori proti posledicam pandemije COVID-19, so naložbe v zeleno in digitalno preobrazbo zdaj pomembnejše kot kdaj koli prej. Zato EESO podpira izvajanje in izvrševanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost.

Več v tej brošuri:
https://www.eesc.europa.eu/en/our-work/publications-other-work/publications/2022-year-review.