Marca 2020 smo se začeli zavedati, da pandemija COVID-19 ni le zdravstvena kriza, temveč vpliva na številne vidike našega življenja. Tudi združenja in aktivisti smo videli, da se bomo pri našem običajnem delu soočali z novimi izzivi. Izkazalo se je, da je položaj celo slabši od pričakovanega.

Maja 2020 smo organizirali „virtualno pijačo“. Po dveh mesecih omejitev gibanja in dela na daljavo smo se odločili, da se vidimo in si izmenjamo naše prve vtise o tem obdobju.

Tako smo več ur vneto razpravljali s kolegi iz Evropskega državljanskega foruma – nadnacionalne mreže več kot 100 združenj in nevladnih organizacij iz 27 evropskih držav, ki dejavno sodelujejo pri vprašanjih, kot so državljanska vzgoja, varstvo človekovih pravic in zagovarjanje demokracije. Vsak je izhajal iz svoje nacionalne perspektive, vendar so bili zaključki podobni.

Na podlagi teh razprav smo prišli do naslednjih spoznanj:
1. Naša varnost je odvisna od varnosti drugih ljudi.
Za vse v naši družbi in po vsem svetu potrebujemo univerzalno zdravstveno in socialno zaščito.

2. Vsi smo ranljivi, naše usode pa se prepletajo.
Solidarnost, enakopravnost, pravice in skrb morajo biti osnova mednarodnih odnosov in našega vsakodnevnega življenja.

3. Skupno dobro obstaja.
Javne institucije morajo varovati in izvajati skupno dobro ter mu služiti, ne pa skrbeti za posamezne interese.

4. Demokracija je najpomembnejši protivirus, ki ga vsi potrebujemo.
Javno dobro zagotavljajo ozaveščanje državljanov, državljanska udeležba, verodostojne informacije, javne raziskave in izobraževanje ter pregledne informacije.

5. Svetovni tržni sistem je neuspešen.
Preseliti moramo proizvodnjo, uvesti krožno gospodarstvo in vsem zagotoviti univerzalni temeljni dohodek.

6. Smo skrbniki Zemlje, ne njeni lastniki.
Narava je omejitvene ukrepe izkoristila, da bi si opomogla od škode, ki ji jo povzročamo. Svet mora postati pravičen do okolja.

7. Resnični heroji so kritični delavci. V ospredju so ženske.
Priznati je treba prispevek žensk v družbeni hierarhiji. Tiste, ki so nevidne, morajo imeti možnost popolnega uveljavljanja svojih pravic.

8. Živeti je treba počasneje.
Omejitev gibanja nas je prisilila, da namenimo vso pozornost socialnim vezem, potrpežljivosti in sočutju, kar moramo ohraniti tudi v prihodnje.

9. Zaščititi moramo ljudi, družbo in okolje.
Zavezati se moramo pravičnemu okrevanju in prehodu v naših državah, v Evropi in povsod po svetu.

10. Prihodnost mora biti drugačna od preteklosti.
Učiti se moramo iz izkušenj in delovati skupaj.

Se bomo iz krize česa naučili? Smo sposobni krizo izkoristiti kot novo priložnost?
Prepričana sem, da mora biti prihodnost drugačna od preteklosti.