Vrhunske raziskave umetne inteligence: 18 % svetovno vodilnih raziskovalcev prihaja iz Evrope, a le 10 % jih tam tudi dela

Jayant Narayan iz Svetovnega gospodarskega foruma je ta podatek izpostavil v razpravi o umetni inteligenci na julijskem plenarnem zasedanju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora. Opozoril je, da bo Evropa ostala konkurenčna, če bo vlagala v srednje- do dolgoročne ukrepe za ustvarjanje spodbudnega okolja za umetno inteligenco.

V okviru zadnjega plenarnega zasedanja EESO pred poletnimi počitnicami je potekala razprava Umetna inteligenca in resnične vrednote: naša digitalna prihodnost z Jayantom Narayanom, vodjo globalnega zavezništva Svetovnega gospodarskega foruma za umetno inteligenco (Global AI Action Alliance).

Jayant Narayan je v zvezi z izzivi za MSP, ki nameravajo uvajati umetno inteligenco, poudaril, da se sicer pojavljajo nove rešitve, kot je brezkodna umetna inteligenca, ki podjetjem in posameznikom omogoča, razvijati rešitve z umetno inteligenco, ne da bi za to morali plačevati popolno usposobljene podatkovne znanstvenike, vendar to ni čudežna rešitev. Poleg tega je potrebno srednje- do dolgoročno spodbujanje MSP pri razvoju potrebnih lokalnih, internih zmogljivosti za uvajanje umetne inteligence. Tukaj stopijo v ospredje pomembni ključni vidiki, kot so znanja in spretnosti, ki pa jih na področju umetne inteligence in podatkovne znanosti ni mogoče razviti čez noč. V tem procesu imata bistveno vlogo financiranje in podpiranje inovacij.

Na vprašanje, zakaj Evropa zaostaja za ZDA in Kitajsko, je Narayan odgovoril, da za to obstaja več vzrokov, med glavnimi pa sta bila podpora in financiranje s strani vlade, in sicer tako pri vzponu Silicijeve doline kot pri nedavnem aktu o inovacijah in konkurenci (U.S. Innovation and Competition Act), ki so ga podprle vse stranke in s katerim je bilo tehnologiji in inovacijam namenjenih 250 milijard USD.

„Takšno financiranje ustvari trg, na katerem se bo znašla tudi večina vaših vrhunskih raziskovalcev in podatkovnih znanstvenikov. To pa ni kratkoročni pristop, temveč prej srednje- do dolgoročni vidik oblikovanja okolja, pri katerem ne gre le za ustvarjanje vrednosti na kraju samem, temveč prevzemanje vodilne vloge.“ Omenil je nedavne študije, v katerih je bilo ugotovljeno, da 18 % svetovno vodilnih znanstvenikov na področju umetne inteligence prihaja iz Evrope, a le 10 % jih dejansko dela v Evropi.

Narayan je razpravljal tudi o umetni inteligenci in civilni družbi ter o vprašanju, ali razvoj umetne inteligence resnično služi vsem ali samo interesom nekaterih skupin.

Navedel je študije, ki dokazujejo, da je Amazon od 30 do 40 % svojega nedavnega dohodka ustvaril s priporočili potrošnikom na podlagi umetne inteligence. Poudaril je, da je umetna inteligenca resnično vseprisotna, zato so ključnega pomena zanesljivost, razložljivost, zaupanje in preglednost. Na področju razložljivosti in varnosti je moč opaziti napredek, vendar so za to potrebne najsodobnejše rešitve, ki niso vsem dostopne.

V svetu umetne inteligence ne manjka raznih načel, a veliko vprašanje je, ali se resnično uporabljajo v praksi in ali se pri tem ščitijo interesi civilne družbe. Narayan meni, da je treba izvajanje teh načel spodbuditi s kombinacijo javnih regulativnih ukrepov in panožnih smernic. Dialog med panogo in regulativnimi organi bo omogočil razvoj in podjetja morda celo pripravil do tega, da prostovoljno sprejmejo ukrepe.