Pripravil Andris Gobiņš, član EESO, Latvija

Vsak od nas lahko prispeva k hitreje doseženi in trajnejši svobodi. Podajam nekaj zamisli, kako je mogoče to narediti, na podlagi svojih izkušenj odraščanja v begunski družini v izgnanstvu in sedanjega dela v Latviji.

1. Razumeti moramo, kateri so naši cilji, in ravnati v skladu z njimi.

Jasno je: čim prej bo Ukrajina povsem osvobojena izpod ruske okupacije in terorja, tem manj bo umorov, posilstev, mučenja, trpljenja in škode. Manj bo tudi negativnih učinkov na preostalo Evropo.
Narediti moramo vse, kar je treba (da, „vse, kar je treba“), da bi Ukrajini pomagali zmagati v tej vojni proti terorju in rešili prihodnost EU in Evrope. Da, kot civilna družba lahko prispevamo k temu s pritiskom na nosilce odločanja in razpravami o tem ter z boljšimi ukrepi in tesnejšo povezanostjo z organizacijami civilne družbe.

2. Civilna družba lahko od vlad med drugim zahteva:
– ukrepanje politikov (tudi tistih, ki so člani ali podporniki vaše organizacije). Dostaviti je treba vse potrebno orožje in v polni meri izvrševati stroge sankcije. Pri tem ne smemo popuščati. To moramo narediti;
– sprejeje odločnih ukrepov za omejitev širjenja lažnih novic in manipulacij ter boj proti njim. Potrebni so odločnejši ukrepi EU;
– pripravo mehanizma za mir, okrevanje in odpornost za Ukrajino in države članice ob vzhodni meji EU, da bo ta regija postala najstabilnejša in najuspešnejša na svetu.

3. Ukrepi v okviru civilne družbe in zanjo lahko vključujejo:
– bojkot vseh proizvodov, uvoženih iz Rusije, vključno z energijo, in podjetij, ki še naprej sodelujejo z Rusijo ali poslujejo na njenem ozemlju, ter kupovanje ukrajinskih proizvodov. Na tem področju moramo storiti več;
– pridružitev neformalni mreži sindikatov, ki zavračajo natovarjanje in raztovarjanje ruskih ladij ipd., ter organizacijam civilne družbe, ki sodelujejo z Ukrajino ali pomagajo ukrajinskim beguncem. Ukrepajmo na vseh teh področjih!
– vključitev tem o Ukrajini in predstavnikov ukrajinskih organizacij v srečanja v vaših organizacijah in mrežah, kot smo jih mi v vse seje strokovnih skupin EESO in na plenarno zasedanje. Nadaljujmo s to dobro prakso.

Sklepi: Rusija kot agresor ne sme imeti niti najmanjših dobičkov ali koristi. EU bo največ pridobila, če Ukrajina postane njena članica.

Kot smo zelo jasno zapisali v svoji resoluciji, EESO „meni, da je za EU in mednarodno skupnost izjemno pomembno, da se z vojaškimi sredstvi ne spreminjajo meje in da napadalec nima nobenih koristi. Spoštovati je treba pravno državo, ne pa pravice najmočnejših; v celoti je treba izplačati odškodnino Ukrajini.“ Vse drugo bi povzročilo veliko škodo za EU in svetovni mir ter bi bilo povezano z nepredstavljivo visoko ceno, tako s človeškega kot s finančnega vidika.

Menim, da mora Ukrajina postati polnopravna članica EU in bo zelo kmalu to tudi postala. EU bo z Ukrajino postala močnejša in tudi boljša. Nobenega dvoma ni, da je motiviranost za dokončanje reform, ki so še potrebne v Ukrajini, dovolj velika in da bo to zelo pozitivno vplivalo na vrednote in s tem povezane politike v EU.

Naj omenim še, da so organizacije civilne družbe v Latviji podale pobudo, da se 9. maja, na dan Evrope, zasadijo sončnice za #solidarnostzUkrajino in #UkrajinovEU. Pri tem bodo sodelovale ključne institucije EU in drugi, zato ste vabljeni, da se pridružite.