EESO info: Kakšna naj bi bila vloga mladih pri zelenem prehodu?

Nicoletta Merlo: Mladi imajo lahko in morajo imeti ključno vlogo pri zelenem prehodu, in sicer iz najmanj dveh razlogov. Predvsem se je dobro zavedati, da bodo odločitve v zvezi s podnebnimi spremembami in okoljskimi vprašanji, ki jih politični voditelji sprejemajo danes, vplivale predvsem na mlade in na prihodnje generacije, zato imajo pravico, da povedo svoje mnenje.

Drug pomemben vidik, ki ga je treba upoštevati, je, da so mlajše generacije najbolj dovzetne za potrebo po zelenem prehodu in po ukrepih za okoljsko trajnost ter se tega tudi najbolj zavedajo. V preteklih letih so se mladi po vsej Evropi množično mobilizirali v podporo podnebnim ukrepom. Na lokalni, nacionalni in evropski ravni so nastala številna okoljska in družbena gibanja, ki jih sestavljajo mladi. Organizirali so demonstracije ter od vlad in oblikovalcev politike zahtevali konkretne ukrepe za zaščito okolja in podnebno nevtralnost.

Čeprav se vloga mladih pri izgradnji bolj trajnostnega, vključujočega in zelenega sveta vse bolj priznava in čeprav je bilo leto 2022 razglašeno za evropsko leto mladih, pa je jasno, da mladi še vedno težko dosežejo, da bi jim prisluhnili, in težko sodelujejo pri oblikovanju politik – ne samo takrat, kadar gre za zeleni prehod.

Po mojem mnenju bi bilo treba mladinskim organizacijam dati možnost, da jim institucije sistematično in strukturirano prisluhnejo, ne le občasno. Tako bodo lahko kvalificirano in smiselno prispevali k odločanju na vseh ravneh ter uresničevanju zamisli in projektov, povezanih z okoljsko trajnostjo.

V ta namen bi morale institucije najprej uvesti oceno učinka z vidika mladih, mladinske organizacije dovolj (in strukturirano) finančno podpreti ter sistematično ocenjevati ekonomski, politični in družbeni učinek naložb na mlajše generacije. S tem bi mladim jasno pokazali, kako in do kakšne mere javne politike pozitivno vplivajo na njihova življenja.

Z vlogo mladih pri zelenem prehodu sta povezana še dva druga vidika, ki ju je treba obravnavati: izobraževanje in zaposlovanje.

Glede na izredne podnebne in okoljske razmere bi moralo izobraževanje o trajnosti postati prednostna naloga šol. Otroke bi bilo treba že od ranih let in vse čas šolanja učiti o trajnosti in zaščiti okolja. Potreben je medsektorski pristop, ki zagotavlja teoretične in praktične spretnosti, tako s prehajanjem iz šolanja v zaposlitev kot s poklicnimi vajeništvi. Ravno tako je ključno vseživljenjsko učenje, saj bo uspeh ekološkega prehoda odvisen tudi od zmožnosti šol, da sodelujejo z lokalnimi oblastmi in ponudniki zunajšolskih dejavnosti, zlasti z mladinskimi organizacijami in organizirano civilno družbo, da bi povečali ozaveščenost in udeležbo.

Leto 2023 je bilo razglašeno za evropsko leto spretnosti; brez teh ne bo prehoda. Mlade je treba opremiti s spretnostmi in znanjem, ki jim bodo omogočili obvladovanje inovacij, potrebnih zaradi zelenega prehoda, ki neizogibno ima in bo imel tudi v prihodnje velik vpliv na svet dela. Zato je treba vlagati v usposabljanje in učenje v delovnem okolju, zlasti v obliki kakovostnih vajeništev in pripravništev.

Zeleni prehod mora biti pravičen. Zagotoviti mora preusposabljanje in izpopolnjevanje delavcev ter kakovostna delovna mesta za vse, tako da nihče ne bo prezrt. Zato je bistveno, da so politike usposabljanja celostne, povezane z industrijskimi politikami, usklajene z drugimi razvojnimi strategijami in podrobno načrtovane na regionalni in lokalni ravni v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji.

Za uspešen zeleni prehod so ključne tudi inovacije. Zato je eden bistvenih dejavnikov za uresničitev zastavljenih ciljev spodbujanje mladih s podjetniškimi sposobnostmi, da sodelujejo v procesu inovacij. V ta namen so potrebni specifično usposabljanje in podpora za inovacijske projekte, pa tudi ustrezna finančna podpora.