Pripravil Stefano Mallia, predsednik skupine delodajalcev v EESO

Predlog Komisije je nepopoln, poleg tega pa bi ga bilo treba vključiti v dolgoročno vizijo agende za konkurenčnost.

Evropska komisija je 1. februarja 2023 predstavila svoj prvi odgovor na podnebni sveženj ameriškega predsednika Joeja Bidna, zakon o zmanjšanju inflacije (IRA), sveženj brez primere, katerega namen je podpreti ameriško industrijo z rekordnimi subvencijami v višini 369 milijard USD. Predlog Komisije prinaša veliko potrebnih rešitev – predvidljiv regulativni okvir, dostop do financiranja, ustrezno usposobljeno delovno silo in odprto trgovinsko agendo – vendar se delodajalci v EU po prvi presoji strinjajo, da gre za delo, ki še ni končano, če želimo doseči dolgoročno konkurenčnost.

Najprej – ne smemo pozabiti na drugi del prehoda: poleg zelenega je tu tudi digitalni prehod.

Drugič, koristno je opozoriti, da cilja ni mogoče doseči samo s subvencijami. Resnični problem, ki ga predstavlja novi ameriški zakon, ni le znesek predlaganih subvencij, ki je dejansko nižji od zneska, ki ga ponujajo proračun EU in njeni različni skladi, temveč kombinacija subvencij in nizkih cen energije v ZDA. Zaradi te kombinacije ima Evropa težave s tem zakonom. Če k temu dodamo še razmeroma nizko produktivnost industrijskih panog EU, lahko rečemo, da se dejansko soočamo z zelo nevarnimi razmerami za evropsko gospodarstvo. Subvencije so že razdelile države EU in bodo nazadnje razdrobile enotni trg, povzročile škodljivo tekmovalnost in oslabile regionalni razvoj.

Tretjič, zdi se, da načrt Komisije temelji na zastarelem pristopu „izberi zmagovalca“. Kaže na scenarij, po katerem bi oblikovalci politik določili cilje za industrijsko zmogljivost, in sicer na podlagi sektorske analize ter ob upoštevanju celotne dobavne in vrednostne verige; tako bi določili, katerim podjetjem je treba dati prednost pri regulativni in finančni podpori. Izraz „sektor čiste tehnologije“ se že uporablja poljubno, saj zeleni prehod poteka v vseh sektorjih in podjetjih vseh vrst.

Vemo, kaj je dejanska težava: konkurenčnost. Nujno je treba ponovno napredovati in prehod na zeleno gospodarstvo nam ponuja priložnost za to. Konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest pa morata postati način življenja in dobiti osrednje mesto pri oblikovanju politik. Zato se delodajalci v EU zavzemajo za agendo za konkurenčnost.