EESO info

Na januarskem plenarnem zasedanju Evropskega socialno-ekonomskega odbora (EESO) so njegovi člani razpravljali o geopolitičnih izzivih s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola. Ta se je strinjala s predsednico EESO Christo Schweng, da je v sedanjih težkih časih konkurenčnost skupaj z večjo strateško avtonomijo ključnega pomena.

Roberta Metsola se je poklonila ukrajinskemu ljudstvu za njihov pogumen odpor proti ruski agresiji in poudarila, da je Evropska unija kot še nikoli doslej združila svoje moči za finančno, človekoljubno in vojaško pomoč Ukrajini. Dejala je: „Ukrajina se bori za demokracijo, svobodo in pravico. Bojuje pa se tudi za nas.“

V zvezi s 30. obletnico enotnega trga je poudarila pomen konkurenčnosti: „Ponovno moramo spodbuditi rast in zmanjšati našo odvisnost, hkrati pa podvojiti prizadevanja za zeleno in digitalno preobrazbo. Evropa mora izkoristiti svoje prednosti in zagotoviti, da bo naša aktivna trgovinska politika Evropejcem vsakodnevno prinašala koristi.“

Predsednica EESO Christa Schweng je menila, da so ti vidiki bistveni za blaginjo ljudi in uspešnost podjetij v EU: „To je prelomni trenutek in le z usklajenimi prizadevanji lahko ustvarimo bolj odporno, pravično in trajnostno prihodnost, v kateri nihče ne bo prezrt.“

V razpravi so spregovorili tudi o odzivu EU na zunanje gospodarske dejavnike, kot so ameriški zakon o zmanjšanju inflacije, ruska agresija proti Ukrajini, nestanovitnost cen fosilnih goriv in notranji izzivi, kot je pomanjkanje usposobljene delovne sile, s katerim se trenutno sooča Evropa.

Poudarili so tudi, da ima civilna družba ključno vlogo pri izboljšanju politik in načina njihovega izvajanja ter da evropski državljani želijo imeti več besede v EU, kar je bilo potrjeno tudi na Konferenci o prihodnosti Evrope. (mt)

Zagotavljanje varnosti evropskih državljanov ter spoštovanja pravne države in temeljnih pravic: ukrepi za reševanje krize bodo prednostna naloga Švedske, ki bo od januarja do junija 2023 predsedovala Svetu Evropske unije

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) Christa Schweng je med razpravo na plenarnem zasedanju 25. januarja 2023 obljubila polno podporo Odbora švedskemu predsedstvu: „Švedska prevzema predsedovanje v izjemno težkem obdobju, saj na mejah EU divja uničujoča vojna. EESO pozdravlja sprejete prednostne naloge v kontekstu ruske agresije proti Ukrajini, saj ne smemo dovoliti, da bi to vplivalo na našo varnost ali naše vrednote. Ukrajini stojimo ob strani.“

Švedska ministrica za evropske zadeve Jessika Roswall je dejala, da švedsko predsedstvo meni, da je tesno sodelovanje z drugimi institucijami in organi EU, vključno z EESO, izredno pomembno, ter se veseli tesnih stikov in odprtega dialoga.

V zvezi z glavno prednostno nalogo predsedstva je poudarila, da „Švedska prevzema predsedovanje v času zgodovinskih izzivov za Unijo. Brutalna ruska agresija proti Ukrajini bo še naprej na vrhu evropske agende.“

Švedsko predsedstvo si bo prizadevalo za ohranitev evropske enotnosti ter okolju prijaznejšo, varnejšo in svobodnejšo Unijo, pri čemer se bo osredotočilo na:

• varnost;
• konkurenčnost;
• zeleni in energetski prehod;
• demokratične vrednote in pravno državo. (mp)

EESO je na januarskem plenarnem zasedanju obeležil letošnjo 30. obletnico enotnega trga z razpravo s komisarko Margrethe Vestager o načinih za premagovanje morda največjega izziva naslednje generacije.

Enotni trg na splošno velja za največji dosežek EU, vendar so sedanje krize, kot so podnebne spremembe, COVID-19 in vojna v Ukrajini, pokazale njegovo ranljivost ob nepredvidenih motnjah. Kako uresničiti zeleni in digitalni prehod v EU, ne da bi kršili načela prostega trga in škodovali konkurenčnosti evropskih podjetij? Komisija je pripravila načrt za reševanje tega vprašanja, ki ga bo predstavila februarja.

EESO je na januarskem plenarnem zasedanju podal konkretne predloge za nadaljnji razvoj enotnega trga, hkrati pa priporočil osredotočenost na konkurenčnost Evrope. Predsednica EESO Christa Schweng je dejala: „Samo konkurenčna Evropa lahko ustvarja blaginjo in dobrobit ter trajnostne rešitve za podnebne in okoljske probleme. Bistveno je, da se podjetjem v EU zagotovi ugodno okolje za inovacije, naložbe in trgovino ter se jim zagotovijo enaki konkurenčni pogoji, kot jih imajo tuji konkurenti.“

Izvršna podpredsednica Evropske komisije Margrethe Vestager je priznala, mora EU še naprej usmerjati prizadevanja v enotni trg, hkrati pa je spomnila, da bi bila „podoba Evrope popolnoma drugačna, če pred tridesetimi leti ne bi bil oblikovan enotni trg“.

Med glavnimi temami razprave je bilo vprašanje državne pomoči za okrevanje gospodarstva in dvojni prehod. Če ta pomoč ne bo omejena na kratkoročno spodbudo, obstaja vse večja bojazen, da to utegne ogroziti manjša gospodarstva in svetovno trgovino.

Razprava se je zaključila z nastopi predsednika skupine organizacij civilne družbe EESO Séamusa Bolanda, predsednika skupine delojemalcev EESO Oliverja Röpkeja in člana skupine delodajalcev EESO Felipeja Medine. (tk)

Razprava, ki je potekala v EESO 24. januarja, je pokazala, da EU ne izpolnjuje ciljev agende ZN do leta 2030. Vendar obstaja upanje. EU ima priliko, da prevzame vodilno vlogo, tudi s finančno podporo. EESO ima pomembno vlogo pri spremljanju napredka.

Na januarskem plenarnem zasedanju je EESO organiziral razpravo o izvajanju ciljev ZN za trajnostni razvoj z Guillaumom Lafortunom, podpredsednikom mreže ZN za rešitve trajnostnega razvoja (UN SDSN).

G. Lafortune je predstavil Poročilo o trajnostnem razvoju Evrope za leto 2022, napisano ob podpori EESO. Po njegovem mnenju EU ciljev ne izpolnjuje. Napredek se upočasnjuje tudi po vsem svetu in zlasti v državah v razvoju, ki se soočajo s hudimi finančnimi omejitvami in so v zaostanku.

V poročilu se priporoča, naj se EU v okviru sistema Združenih narodov zavzame za globalni načrt za povečanje mednarodnega financiranja ciljev trajnostnega razvoja. Predsednica EESO Christa Schweng to zamisel podpira in je poudarila pomen vodilne vloge EU pri doseganju globalnih sprememb.

EESO bo imel ključno vlogo tudi pri prvem prostovoljnem pregledu Evropske komisije julija 2023, tako da bo zbral mnenja deležnikov o napredku pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. EESO priporoča medsektorski pristop k ciljem glede na medsebojno povezanost ciljev trajnostnega razvoja in njihovih ciljnih vrednosti ter predlaga vzpostavitev nove platforme za spodbujanje strukturiranega sodelovanja civilne družbe pri politiki, povezani s cilji trajnostnega razvoja. (gb)

EU se mora boriti proti vsem oblikam prisilnega dela in postati vodilna na svetu na področju človekovih pravic, je stališče, ki ga je EESO izrazil v mnenju, sprejetem na januarskem plenarnem zasedanju.

V mnenju Prepoved proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, ki ga je pripravil Thomas Wagnsonner, EESO podpira predlog Evropske komisije o prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, na trgu Unije in poudarja, da je ključnega pomena, da vse države članice EU ratificirajo Protokol iz leta 2014 h Konvenciji Mednarodne organizacije dela o prisilnem delu iz leta 1930.

EESO poleg tega z zadovoljstvom ugotavlja, da predlog vključuje boj proti prisilnemu delu otrok, in poziva Komisijo, naj ta proces pospeši z vključitvijo obstoječih konvencij MOD o delu otrok iz leta 1930 v področje uporabe navedene uredbe.

G. Wagnsonner je dejal: „Spodbujanje ekonomskih, socialnih, kulturnih in delavskih pravic ter s tem izkoreninjenje vseh oblik prisilnega dela in izkoriščanja je ključnega pomena zlasti za zagotovitev vodilne vloge EU v svetu na področju človekovih pravic in demokracije“.

Da bi preprečili prisilno delo, sta po mnenju EESO pomembna mednarodno sodelovanje in institucionalna umestitev organizirane civilne družbe v novi predlog Komisije, pri čemer bi bile priporočljive smernice za pomoč podjetjem, posebna zbirko podatkov s kazalniki tveganja in sistem primerjalnih analiz. (mp)

Cilj odziva EU na krizo zaradi cen energije bi morala biti zaščita vseh gospodinjstev in podjetij, ki se soočajo z velikimi težavami pri plačevanju računov za energijo. To je glavno sporočilo mnenja o ekonomski politiki euroobmočja (2023), ki ga je EESO sprejel na januarskem plenarnem zasedanju.

EESO podpira predlog Evropske komisije za zaščito najranljivejših, katerega del je dvostopenjsko določanje cen: ranljivi potrošniki bodo do določene ravni porabe energije plačali ceno, ki je nižja od tržne cene.

Odbor pa opozarja, da bi morala ta politika zajemati tako ljudi pod pragom revščine kot tiste v spodnjem srednjem razredu, ki jim bo tudi težko plačati račune za energijo po tržnih cenah.

Poročevalec za to mnenje, Petru Sorin Dandea, je dejal: „Zima 2022–2023 je v Uniji povzročila velike težave. Dvostopenjska politika Komisije mora biti vključujoča, če želimo ranljiva gospodinjstva resnično zaščititi pred krizo zaradi cen energije.“

EESO podpira predlog Komisije, da bi morale države članice uporabiti začasni krizni okvir za državno pomoč, da bi se izognili ohromitvi poslovnih dejavnosti, in države članice poziva, naj uporabijo vsa možna sredstva za pomoč podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem.

Evropska centralna banka je za omejitev inflacije uporabila orodja monetarne politike, vendar je to lahko uspešno le, če države euroobmočja s tem uskladijo svojo fiskalno politiko. (mp)

EESO je v novem mnenju, sprejetem na januarskem plenarnem zasedanju, poudaril, da je okrepljeno mednarodno sodelovanje ključnega pomena za zagotovitev trajnosti oceanov do leta 2030 ter zaščite in varnosti na morju.

Ker je upravljanje oceanov zapleteno, ga ni mogoče obravnavati zgolj kot „pomorsko zadevo“, temveč je potreben multidisciplinaren in celosten pristop za podporo nosilcem odločanja na vseh ravneh.

Človeški vpliv na oceane pogosto izvira iz dejavnosti na kopnem. Velik delež onesnaženosti morij predstavljajo odpadki, pesticidi, antibiotiki, fosfati in plastika, da ne omenjamo neeksplodiranih eksplozivnih teles.

Po mnenju EESO je ključnega pomena vloga EU kot zakonodajalca in mednarodnega akterja, ki krepi mreže in partnerstva, različne zainteresirane strani pa bi morale biti jasno vključene v celotni proces.

„EU ima vodilno vlogo v prizadevanjih za podporo oceanom, vendar morajo vse države odigrati svojo vlogo: le tako bodo lahko nove generacije naš planet še vedno imenovale modri planet,“ je dejal poročevalec Stefano Palmieri.

Da bi dosegli ogljično nevtralnost do leta 2050 in trajnostnost do leta 2030, bi se morala EU osredotočiti na ukrepe za zaščito dobrega stanja morskega okolja in ribjih staležev, ki so bistvenega pomena za številne skupnosti. (mp)

EESO je na januarskem plenarnem zasedanju razpravljal o viziji strateškega kompasa EU za varnost in obrambo, pri čemer je menil, da bi bilo treba varnost razumeti širše, saj je veliko več kot le vojaška obramba. Civilna družba ne sme biti zgolj opazovalec, ko gre za varnostna vprašanja: v času krize ima lahko vlogo pri stabiliziranju stanja, kar se je pokazalo med vojno v Ukrajini.

V mnenju na lastno pobudo z naslovom Strateški kompas EU je EESO izrazil potrebo po širši opredelitvi, saj je zdajšnje pojmovanje varnosti v EU preozko. „Varnost presega zgolj vojaško obrambo. V času kompleksnih hibridnih tveganj je treba koncept varnosti razširiti in vanj vključiti tudi vidike energetske in prometne varnosti, digitalne varnosti, varnosti preskrbe z vodo in hrano, državljanske varnosti in tujega vmešavanja“, je dejal Christian Moos, poročevalec za to mnenje EESO.

EESO meni, da bi morala EU poleg razvoja nacionalnih zmogljivosti, obrambnega načrtovanja ter skupnega javnega naročanja, svoja omejena sredstva še naprej vlagati predvsem v civilne politike in mehanizme za preprečevanje konfliktov. Na tem področju lahko civilna družba prispeva s svojimi družbenimi in gospodarskimi mrežami, kakor tudi z velikim potencialom za javno in kulturno diplomacijo.

Ponovna vojna v Evropi, ki jo je povzročil ruski napad na Ukrajino, je bilo svarilo za odnose med EU in NATO.

EU in NATO še nista v celoti izkoristila potenciala svojega sodelovanja. Krepitev evropskega stebra varnosti in obrambe pomeni krepitev zveze NATO. Ko govorimo o krepitvi obrambnih zmogljivosti EU, ne gre za tekmovanje z zvezo NATO, temveč za njeno dopolnjevanje,“ je dejal soporočevalec in član EESO Peter Clever. (mt)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je pozdravil predlog Evropske komisije za celovito evropsko strategijo oskrbe, ki naj bi vsem Evropejcem zagotavljala, da bodo lahko vse življenje prejemali kakovostne storitve zdravstvenega varstva in oskrbe.

EESO je pozdravil predlog Evropske komisije za evropsko strategijo oskrbe kot pomemben korak k oblikovanju fizično in cenovno ugodne infrastrukture oskrbe v Evropi, ki bo ustrezala potrebam prejemnikov oskrbe od rojstva do starosti in podpirala vse izvajalce oskrbe ne glede na njihov zaposlitveni status.

EESO je v mnenju, ki ga je sprejel na januarskem plenarnem zasedanju, podal več priporočil v zvezi s strategijo in z njo povezanima predlogoma o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ter o dolgotrajni oskrbi, ki ju je Svet sprejel decembra.
Ponovno je predlagal tudi uvedbo evropskega jamstva za oskrbo. Ta instrument bi podobno kot jamstvo EU za mlade prispeval k zagotavljanju kakovostnih zdravstvenih storitev in storitev oskrbe vsem prebivalcem EU. Z njim bi hkrati odpravili pomanjkljivosti oskrbe in spodbujali dostojne delovne pogoje za formalne in neformalne oskrbovalce.

„Poleg tega, da je oskrba na voljo, dostopna in cenovno ugodna, poudarjamo, da bi mora biti tudi vključujoča in trajnostna ter temeljiti na človekovih pravicah. Mnogi v Evropi še vedno niso deležni kakovostne oskrbe,“ je dejala poročevalka za mnenje Kinga Joó.

EESO v mnenju poudarja, da je treba kot odziv na trenutne pretrese, povezane z vojno v Ukrajini ter energetsko in draginjsko krizo, dati prednost cenovni dostopnosti in kontinuiteti storitev oskrbe. Poziva k ustreznemu financiranju sektorja oskrbe, države članice pa naj zagotovijo, da bodo delovna mesta v oskrbi privlačna ter ustrezno plačana in cenjena.

„Pristop, ki smo ga zavzeli v našem mnenju, upošteva pomisleke akterjev civilne družbe in temelji na idealu socialne Evrope. Poudarili smo tudi vlogo držav članic, saj so glavni steber strategije oskrbe. Če jih ne bomo prepričali, da morajo prevzeti odgovornost za navedena vprašanja, in če ne bodo zapolnile vrzeli v svojih nacionalnih sistemih, s strategijo ne bomo veliko dosegli,“ je dejala soporočevalka Zoe Tzotze-Lanara.

Ključna priporočila iz mnenja vključujejo podporo družinam v njihovi temeljni vlogi pri oskrbi, hitro ugotavljanje potreb in položaja družinskih oskrbovalcev in neformalnih oskrbovalcev, doseganje uravnotežene zastopanosti spolov in enakosti v sektorjih formalne in neformalne oskrbe ter boljše varstvo pravic vseh oskrbovalcev ne glede na njihov priseljenski status in status rezidenta. (ll)

Pripravil Stefano Mallia, predsednik skupine delodajalcev v EESO

Predlog Komisije je nepopoln, poleg tega pa bi ga bilo treba vključiti v dolgoročno vizijo agende za konkurenčnost.

Evropska komisija je 1. februarja 2023 predstavila svoj prvi odgovor na podnebni sveženj ameriškega predsednika Joeja Bidna, zakon o zmanjšanju inflacije (IRA), sveženj brez primere, katerega namen je podpreti ameriško industrijo z rekordnimi subvencijami v višini 369 milijard USD. Predlog Komisije prinaša veliko potrebnih rešitev – predvidljiv regulativni okvir, dostop do financiranja, ustrezno usposobljeno delovno silo in odprto trgovinsko agendo – vendar se delodajalci v EU po prvi presoji strinjajo, da gre za delo, ki še ni končano, če želimo doseči dolgoročno konkurenčnost.

Najprej – ne smemo pozabiti na drugi del prehoda: poleg zelenega je tu tudi digitalni prehod.

Drugič, koristno je opozoriti, da cilja ni mogoče doseči samo s subvencijami. Resnični problem, ki ga predstavlja novi ameriški zakon, ni le znesek predlaganih subvencij, ki je dejansko nižji od zneska, ki ga ponujajo proračun EU in njeni različni skladi, temveč kombinacija subvencij in nizkih cen energije v ZDA. Zaradi te kombinacije ima Evropa težave s tem zakonom. Če k temu dodamo še razmeroma nizko produktivnost industrijskih panog EU, lahko rečemo, da se dejansko soočamo z zelo nevarnimi razmerami za evropsko gospodarstvo. Subvencije so že razdelile države EU in bodo nazadnje razdrobile enotni trg, povzročile škodljivo tekmovalnost in oslabile regionalni razvoj.

Tretjič, zdi se, da načrt Komisije temelji na zastarelem pristopu „izberi zmagovalca“. Kaže na scenarij, po katerem bi oblikovalci politik določili cilje za industrijsko zmogljivost, in sicer na podlagi sektorske analize ter ob upoštevanju celotne dobavne in vrednostne verige; tako bi določili, katerim podjetjem je treba dati prednost pri regulativni in finančni podpori. Izraz „sektor čiste tehnologije“ se že uporablja poljubno, saj zeleni prehod poteka v vseh sektorjih in podjetjih vseh vrst.

Vemo, kaj je dejanska težava: konkurenčnost. Nujno je treba ponovno napredovati in prehod na zeleno gospodarstvo nam ponuja priložnost za to. Konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest pa morata postati način življenja in dobiti osrednje mesto pri oblikovanju politik. Zato se delodajalci v EU zavzemajo za agendo za konkurenčnost.

Pripravila skupina delojemalcev v EESO

Skupina delojemalcev v EESO toplo pozdravlja pobudo za socialni dialog, ki jo je nedavno objavila Evropska komisija. To je jasno sporočilo delavcem in državljanom, ki se trenutno soočajo s hudo draginjsko krizo.

Dogovori med socialnimi partnerji o pravičnih plačah in delovnih pogojih lahko učinkovito blažijo posledice inflacije na delovno aktivne družine, tako kot med pandemijo, ko so kolektivna pogajanja po vsej Evropi omogočila skrajšanje delovnega časa, delo na daljavo ter zdravstvene in varnostne protokole, kar je utrlo pot pravičnejšemu okrevanju.

Socialni dialog in kolektivna pogajanja so tako temelj evropskega socialnega modela ter bistveni element demokracije in trajnostne gospodarske rasti, zato bi jih bilo treba ohraniti.

Vendar socialni dialog ni prisoten povsod v Evropi, saj v številnih državah članicah socialni partnerji nimajo zadostnih organizacijskih zmogljivosti in je manj verjetno, da bodo nove oblike zaposlovanja, kot je platformno delo, vključene v pogajanja. V zadnjih desetletjih se je znatno zmanjšal delež delavcev, ki so zajeti v kolektivnih pogodbah na nacionalni ravni.

Zato je pobuda Evropske komisije zelo hvalevreden korak v pravo smer, bolj pa bo treba pojasniti vlogo držav članic pri vzpostavljanju zavezujočih mehanizmov za vključevanje socialnih partnerjev. (mg)

Ioannis Vardakastanis, podpredsednik skupine organizacij civilne družbe EESO

Evropsko leto priložnosti moramo izkoristiti za zapolnitev vrzeli – to je leto spopadanja z ovirami, ki mnogim v EU preprečujejo, da bi lahko našli kakovostno zaposlitev, s katero bi bili zadovoljni. V času, ko se delovna sila EU redči, je bolj kot kdaj koli prej pomembno, da se z vlaganjem v znanja in spretnosti osredotočimo na izkoriščanje potenciala tistih, ki so prepogosto odrezani od odprtega trga dela.

Pri razvijanju spretnosti za potrebe sedanjega in prihodnjega trga dela je seveda treba upoštevati vse večjo digitalizacijo naših gospodarstev. Premostiti bo treba vrzeli v digitalnih znanjih in spretnostih tudi v skupinah ljudi, kot so invalidi in starejši, ki so še vedno dejavni na trgu dela. V sodobnih družbah digitalna spretnost ni le orodje, ki ljudem pomaga najti svoje mesto na trgu dela, temveč tudi predpogoj za samostojno življenje in nekaj, za kar nihče ne sme biti prikrajšan.

Kljub temu pa spodbujanje spretnosti, primernih za bodočnost naših gospodarstev, ne sme biti v celoti odvisno od digitalnih spretnosti. Evropsko leto znanj in spretnosti mora biti tudi platforma za spodbujanje pomena in vrednosti zaposlovanja v tehničnem, ročnem in poklicnem sektorju. Znanja in spretnosti, ki se zahtevajo v teh sektorjih, se že predolgo podcenjujejo, prav tako pa tudi ključne funkcije, ki jih ti opravljajo v naših družbah. Zeleni prehod je temelj načrta EU za preoblikovanje gospodarstva v prihodnjih letih, zato sta za resnične preobrazbo posebej potrebna tehnično in ročno strokovno znanje. Da bi to dosegli, se bodo morali številni delavci preusposobiti, pri tem pa je treba izkoristiti priložnost, da se dosežejo tudi ljudje, ki so običajno izključeni s trga dela, in da ti razvijejo svoja znanja in spretnosti.

Letošnji dnevi civilne družbe bodo osvetlili temeljno vlogo organizacij civilne družbe pri zagotavljanju in varovanju socialne kohezije in odporne demokracije v Evropi.

Evropa se sooča z novimi hudimi izzivi: vojna na njenih tleh, okrevanje po krizi zaradi COVID-19, energetska kriza z ogromnimi posledicami, pa tudi številne grožnje za njen demokratični model v hitro spreminjajočem se in vse bolj digitalnem svetu. Na dogodku bodo v odprti in vključujoči razpravi obravnavane ponavljajoče se in eksistencialne grožnje demokratičnim vrednotam ter vprašanja, kot so:

• Kaj bo s participativno in posvetovalno demokracijo v prihodnosti?
• Kako bi demokratizirali evropsko gospodarstvo?
• Kako bi bilo treba financirati civilno družbo?
• Kaj digitalne pravice pomenijo državljanom?
• Kakšna znanja in spretnosti potrebujemo za okrepitev demokratične udeležbe?

Pridružite se EESO in sodelujte v razpravi z zainteresiranimi stranmi in evropskimi institucijami o ključni vlogi organizirane civilne družbe kot akterja sprememb pri premagovanju sedanje krize.

Za več informacij in prijavo kliknite tukaj. Follow us on twitter @EESC_LiaisonG #CivSocDays.

Člani Evropskega ekonomsko-socialnega odbora bodo februarja in marca obiskali petintrideset šol iz držav članic EU in sedmih držav kandidatk, da bi jih pripravili na skupščino mladih „Vaša Evropa, vaš glas!“ 23. in 24. marca 2023 v Bruslju.

Letošnji dogodek EESO za mlade „Vaša Evropa, vaš glas!“ bo potekal že štirinajstič, ponovno s fizično udeležbo po treh letih pavze zaradi COVID-19. Namen dogodka z naslovom „Dialogi o demokraciji“ je mladim pomagati razumeti, kaj so evropske vrednote in kaj pomeni aktivno državljanstvo v participativni demokraciji.
 

Člani EESO, ki delujejo kot mentorji dijakom v tej praktični predstavitvi predstavniške demokracije v EU, trenutno obiskujejo izbrane šole v svojih državah (na fotografiji je podpredsednik EESO Cillian Lohan z dijaki iz šole iz njegove države – Irske).

Dijaki, stari od 16 do 18 let, bodo marca prišli v Bruselj in sodelovali na delavnicah in delovnih skupinah, da bodo pripravili predloge na podlagi doseženega soglasja.

Njihove predloge za spodbujanje angažiranja mladih in aktivnega državljanstva bodo nato predložili evropskim institucijam in evropskim politikom na visoki ravni, ki sprejemajo odločitve.
Ta dogodek bo namenjen ozaveščanju mladih o tem, kako različne skupine z različnimi interesi dosežejo socialni dogovor.

Dogodek bo potekal 23. in 24. marca 2023. Med govorniki bodo:

• predsednica EESO Christa Schweng,
• podpredsednik EESO za komuniciranje Cillian Lohan,
• Kira Marie Peter-Hansen, najmlajša evropska poslanka v zgodovini (Zeleni/Evropska svobodna zveza) in podpredsednica pododbora za davčne zadeve,
• Ismael Páez Civico, član upravnega odbora Evropskega mladinskega foruma,
• Themis Christophidou, generalni direktor za izobraževanje, mladino, šport in kulturo pri Evropski komisiji.

Več podrobnosti o dogodku #YEYS2023 je na voljo na uradni spletni strani dogodka. (ab)