EESO je na januarskem plenarnem zasedanju razpravljal o viziji strateškega kompasa EU za varnost in obrambo, pri čemer je menil, da bi bilo treba varnost razumeti širše, saj je veliko več kot le vojaška obramba. Civilna družba ne sme biti zgolj opazovalec, ko gre za varnostna vprašanja: v času krize ima lahko vlogo pri stabiliziranju stanja, kar se je pokazalo med vojno v Ukrajini.

V mnenju na lastno pobudo z naslovom Strateški kompas EU je EESO izrazil potrebo po širši opredelitvi, saj je zdajšnje pojmovanje varnosti v EU preozko. „Varnost presega zgolj vojaško obrambo. V času kompleksnih hibridnih tveganj je treba koncept varnosti razširiti in vanj vključiti tudi vidike energetske in prometne varnosti, digitalne varnosti, varnosti preskrbe z vodo in hrano, državljanske varnosti in tujega vmešavanja“, je dejal Christian Moos, poročevalec za to mnenje EESO.

EESO meni, da bi morala EU poleg razvoja nacionalnih zmogljivosti, obrambnega načrtovanja ter skupnega javnega naročanja, svoja omejena sredstva še naprej vlagati predvsem v civilne politike in mehanizme za preprečevanje konfliktov. Na tem področju lahko civilna družba prispeva s svojimi družbenimi in gospodarskimi mrežami, kakor tudi z velikim potencialom za javno in kulturno diplomacijo.

Ponovna vojna v Evropi, ki jo je povzročil ruski napad na Ukrajino, je bilo svarilo za odnose med EU in NATO.

EU in NATO še nista v celoti izkoristila potenciala svojega sodelovanja. Krepitev evropskega stebra varnosti in obrambe pomeni krepitev zveze NATO. Ko govorimo o krepitvi obrambnih zmogljivosti EU, ne gre za tekmovanje z zvezo NATO, temveč za njeno dopolnjevanje,“ je dejal soporočevalec in član EESO Peter Clever. (mt)