European Economic
and Social Committee
Urbanistični studio Prostorož je želel raziskati, kako so prebivalci Ljubljane počutijo ob naraščajočih temperaturah v mestu, bil pa je tudi nezadovoljen zaradi neukrepanja občinskih organov. Tako je začel projekt Vroče točke in ljudi povabil, naj na digitalnem zemljevidu poiščejo najbolj vroče kraje v mestu. Prebivalci in mediji so se na projekt odzvali v presenetljivo velikem številu in tudi s konkretnimi predlogi o tem, kako se boriti proti vse višjim temperaturam v mestu. Predstavnica studia Zala Velkavrh je z nami delila skrivnost uspeha projekta in njihove prihodnje načrte.
EESO info: Kaj vas je spodbudilo, da ste začeli s projektom ali pobudo?
Zala Velkavrh: Prva polovica naše pobude se je rodila iz nezadovoljstva, druga polovica pa iz radovednosti. Kljub temu, da mestne oblasti dobro poznajo učinke podnebnih sprememb in toplotnih otokov v mestih, je bilo sprejetih le malo ukrepov. Po drugi strani pa nas je zanimalo, ali oziroma kako prebivalci Ljubljane poleti doživljajo mestno vročino.
Kako je bil vaš projekt sprejet? Ali ste od ljudi, ki ste jim pomagali, prejeli kakšen odziv? (Če da, lahko navedete kakšen primer?)
Vzpostavili smo zelo preprosto mrežo in pričakovali skromen odziv. Na naše presenečenje so prebivalci Ljubljane in mediji pokazali veliko zanimanja za pobudo in se ji pridružili. Ljudje so v manj kot treh tednih opozorili na 700 vročih točk (lokacijah v mestu, kjer so temperature zelo visoke).
Kako boste ta posebna sredstva uporabili za dodatno pomoč skupnosti? Ali že načrtujete nove projekte?
Sredstva bomo znova vložili v naložbe v mesto. Ena od lokacij, kjer je pojav mestnih toplotnih otokov še posebej pereč, je okolica univerzitetnega kliničnega centra, ki je največji zdravstveni center v državi. Zaradi pandemije COVID-19 je javni prostor okoli zdravstvenih ustanov dobil novo vlogo – postal je čakalnica, kraj, kjer delavci preživljajo svoj odmor, v času, ko je število okužb s COVID-19 nižje kot danes, pa tudi prostor, kjer se pacienti srečujejo s svojimi svojci. Sodelovati želimo z mestno občino, predstavniki zdravstvenih ustanov, pacienti in zdravstvenimi delavci, da bi izboljšali vsaj nekaj takšnih mikroprostorov ter jih naredili hladnejše in prijetnejše.
Kakšne nasvete bi dali drugim organizacijam, da bi dosegle uspeh pri tovrstnih dejavnostih in programih?
Namesto da bi govorili o prihodnosti, smo poskušali razumeti, kako se ljudje soočajo z učinki podnebnih sprememb danes. Uporabili smo pogovorni jezik in se osredotočili na vsakdanje (resnične) izkušnje pešcev, kolesarjev in drugih uporabnikov javnega prostora. Odziv je bil zelo dober. Podnebne spremembe namreč niso več le abstraktna grožnja.
Kako optimistični ste glede možnosti, da bi EU dosegla cilje zelenega dogovora?
Glede na razvoj dogodkov v zvezi z zeleno energijo v letošnjem letu in dejstvo, da nobena država članica EU ni dosegla ciljev iz Pariškega sporazuma, smo zelo pesimistični.