Izobraževanje lahko pripomore k preoblikovanju družb, ki temeljijo na fosilnih gorivih, v krožne in trajnostne družbe. EESO v mnenju na lastno pobudo, sprejetem decembra, poziva k preobrazbenemu izobraževanju, ki mlade opolnomoči, da prispevajo k zelenemu prehodu.

V središču izobraževanja za trajnostni razvoj bi morale biti humanistične vrednote z osredotočenostjo na okoljskih in socialnih posledicah človekovega vedenja. To zahteva ponovni razmislek o izobraževanju, od predšolskega do univerzitetnega in širše.

„Pri trajnostnosti ne gre le za okolje, temveč za vrsto vidikov. Vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja ima enako težo. Izobraževanje je bistveno, saj je ključno za uresničitev vseh drugih ciljev trajnostnega razvoja,“ je povedala Tatjana Babrauskienė, poročevalka za mnenje EESO Opolnomočenje mladih, da bi z izobraževanjem dosegli trajnostni razvoj.

V šolah bi bilo treba učiti kritično razmišljanje in premišljeno odločanje, da bi se otroci znali spoprijeti z vprašanji trajnostnega razvoja. Otroke bi bilo treba na osnovni ravni učiti o trajnostni energiji, potrošnji in proizvodnji, zmanjševanju količine zavržene hrane in sprejemanju odgovornih prehranskih odločitev.

V nedavno sprejetem poročilu o oceni šolske sheme EU so navedena še druga priporočila o tem, kako izboljšati šolski sistem v skladu z interesom trajnostnega razvoja. „Če bi izobraževanje o hrani izboljšali, tako da bi se pri pouku govorilo tudi o izvoru in vrednosti živilskih proizvodov ter bi učenci obiskovali kmetije in agroživilska podjetja, bi postal šolski sistem EU učinkovitejši in bi pripomogel k izobraževanju mladih o trajnostni zdravi prehrani,“ je dejal poročevalec Arnold Puech d'Alissac. EESO je tudi pozval k boljši uporabi sredstev za izobraževanje za trajnostni razvoj, kot so mehanizem za okrevanje in odpornost, Erasmus+, Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad plus.

Izobraževanje za trajnostni razvoj je trenutno v posameznih državah članicah na različnih stopnjah razvoja in ga bo treba prilagoditi lokalnim razmeram.

„Izobraževanje moramo brez oklevanja preoblikovati, da bo prihodnost držav članic trajnostna, pri tem pa je bistveno v proces vključiti mlade, učitelje in starše,“ je povedala ga. Babrauskienė. (ks)