Gruzija, še ena fronta za Rusijo

Konec leta 2023 bo zelo nevaren za Gruzijo. Evropski svet naj bi decembra odločil, ali bo nekdanji Sovjetski republiki podelil status države kandidatke za članstvo v EU ali ne. 

Svet je junija 2022 Gruziji za razliko od Ukrajine in Moldavije ta status zavrnil zaradi politike njene vlade, ki je bila očitno sovražna do Zahoda oziroma proruska. Svet je priznal, da ima Gruzija evropsko perspektivo, vendar je podelitev statusa države kandidatke pogojeval z izpolnitvijo dvanajstih prednostnih nalog, kot sta izboljšanje medijskega okolja in neodvisnost sodstva.

Razmere v državi zaznamujejo velike notranje socialno-politične napetosti zaradi razhajajočih mnenj med vladajočo stranko Gruzijske sanje, ki jo vodi oligarh Bidzina Ivanišvili (ki si je v Rusiji nabral 4,5 milijarde EUR premoženja), in 3,7 milijona Gruzijcev. Na eni strani je vlada, ki je na oblasti od leta 2012 in je postopoma izvajala politiko, ki se danes zdi izrazito proruska. Na drugi strani pa je prebivalstvo, ki si po zadnjih javnomnenjskih raziskavah v veliki večini (81 %) želi, da bi se pridružili EU.

Napetosti v državi so tudi posledica splošnega prepričanja, da Rusija manipulira z gruzijsko vlado. Kako bi sicer lahko razložili, da je stranka Gruzijske sanje po zgledu ruskega zakona iz leta 2012 skušala sprejeti zakon proti „tujim agentom“, kar je povzročilo nezadovoljstvo Gruzijcev, saj se zavedajo, da bi tako trajno izgubili možnost za približevanje Evropi.

Ruske oblasti podpirajo Ivanišvilijevo vlado tudi v njeni politiki razkola z Zahodom. Medtem ko gruzijsko vodstvo sistematično spodkopava vezi z zahodnimi partnericami (z nenehnim polemiziranjem z evropskimi in ameriškimi predstavniki ali propagando o domnevnih namerah Zahoda, da bi v Gruziji odprli drugo fronto in tako oslabili Rusijo), Kremelj pozdravlja odločitve Ivanišvilijeve vlade in sprejema ukrepe za pridobivanje gruzijskega javnega mnenja, kot je ponovna vzpostavitev neposrednih letov med državama (ki so od leta 2019 prekinjeni) ali odprava vizumov za Gruzijce, ki potujejo na ozemlje nekdanje kolonialne sile.

Takšne razmere le nekaj mesecev pred odločitvijo Evropskega sveta, ki jo številni Gruzijci štejejo za zgodovinsko, so eksplozivne. Del javnosti ljudem iz kroga Ivanišvilija ne morejo odpustiti, da so državo vrnili pod ruski vpliv. Drugi del, morda večina, se brez dvoma šteje za proevropskega, vendar je zmeden zaradi izjav vlade, ki ostro kritizira Zahod in pravi, da ne želi izzivati Rusije, ki še nikoli ni bila tako agresivna. Varnostna tveganja so v državi, ki je bila prizorišče prvega merjenja moči med Moskvo in Zahodom, ko je leta 2008 izbruhnila rusko-gruzijska vojna, zelo velika.