Tedna civilne družbe, ki ga je Evropski ekonomsko-socialni odbor organiziral med 17. in 20. marcem 2025, se je udeležilo več kot 800 predstavnikov organizacij civilne družbe in deležnikov z vse Evrope, vključno z mladinskimi organizacijami, nevladnimi organizacijami in novinarji. Ob otvoritvi sta bili poudarjeni zaščita državljanskega prostora s pravnimi sredstvi in ključna vloga civilne družbe, ki od oblasti zahteva odgovornost, gradi mostove, podpira družbeno odpornost in daje glas tistim, ki so prepogosto prezrti.

Tema letošnjega tedna civilne družbe je bila Krepitev kohezije in sodelovanja v polariziranih družbah. Program je zajemal okrogle mize povezovalne skupine, dan evropske državljanske pobude in podelitev nagrade za civilno družbo. Namen je bil:

• obravnavati vse večjo polarizacijo, ki se v zadnjih letih zaostruje zaradi posledic finančne krize, podnebnih sprememb in vse večje dohodkovne neenakosti;
• poudariti ključno vlogo, ki jo lahko ima pri tem civilna družba;
• zbrati predloge rešitev civilne družbe in njene zahteve za oblikovalce politik EU, da bi s krepitvijo družbene kohezije in demokratične udeležbe na ključnih področjih družbe prispevali k depolarizaciji Evrope.

Predsednik EESO Oliver Röpke je v uvodnem govoru poudaril: „Civilna družba se mora spoprijeti z izzivom. Sodelovanje, dialog in solidarnost niso le ideali – so temelj odporne in združene Evrope. Tu, na tednu civilne družbe, želimo znova potrditi svojo zavezanost vključevanju in aktivnemu državljanstvu. Močna demokracija ni odvisna le od institucij, temveč od sodelovanja vseh njenih državljanov.“

Albena Azmanova, profesorica političnih in družbenih ved na londonski univerzi City Saint George’s, je v svojem osrednjem govoru spregovorila o vse večji gospodarski negotovosti, s katero se sooča večina ljudi in ki jo je poimenovala „epidemija prekarnosti“. Pojasnila je, da ima civilna družba v času velike negotovosti ključ do preboja.

„Velika gospodarska negotovost je večini ljudi vzela voljo do boja. Civilna družba še ima to voljo. Aktivisti civilne družbe imajo motivacijo, ki izhaja iz zavzemanja za popravo krivičnih razmer. To so vidne noge in roke demokracije,“ je dejala.

Podpredsednik Evropskega parlamenta Younous Omarjee je dejal: „Civilno družbo potrebujemo kot vez med državljani v kontekstu naraščajočega individualizma in kot obrambo pred skrajno desničarskimi idejami, ki se širijo.“

Ministrica za civilno družbo Adriana Porowska je kot predstavnica poljskega predsedstva EU izpostavila ključno vlogo nevladnih organizacij pri socialni odpornosti in njihovi podpori ranljivim skupinam in prebivalcem na odročnih območjih. Predstavila je poljske izkušnje s civilno družbo, ki krepi nacionalno odpornost.

Brikena Xhomaqi, sopredsednica povezovalne skupine EESO z evropskimi mrežami civilne družbe, je poudarila, da se enotnost v raznolikosti, ki je ponosni slogan EU, izvaja na lokalni ravni. Dejala je, da so organizacije civilne družbe in nevladne organizacije tarča napadov, njihovo financiranje in vloga pa se postavljata pod vprašaj. „Organizacije civilne družbe brez sredstev ne morejo delovati. Institucije morajo zaščititi civilno družbo; potrebujemo pravno zaščito za državljanski prostor, da bo naša družba ostala enotna in združena v raznolikosti.“