Obstoj EU je neločljivo povezan z učinkovitim komuniciranjem. To je zlasti pomembno sedaj, ko so dezinformacije v porastu, se krepi prisotnost umetne inteligence, avtoritarne težnje pa so vse močnejše. Komuniciranje o EU mora preiti na lokalno raven, saj bo le tako mogoče doseči vsakogar.

Rebranding Europe (Evropa v novi podobi) je naslov nove knjige komunikacijskega stratega in pisca Stavrosa Papagianneasa. V njej ta odpira prostor za kritično razpravo o vlogi EU na globalnem prizorišču, kjer je Evropa izpostavljena tako ruski agresiji zoper Ukrajino, ki zdaj prehaja v tretje leto, vojni na Bližnjem vzhodu kot tudi številnim geopolitičnim in gospodarskim izzivom.

Predstavitev knjige je potekala 3. decembra v Residence Palace v Bruslju, udeležil pa se je je tudi podpredsednik EESO, pristojen za komuniciranje, Laurenţiu Plosceanu, ki je sodeloval v razpravi o položaju Evrope na nemirnem svetovnem prizorišču in potrebi EU, da učinkovito komunicira svoje vrednote.

„EU je v prelomnem obdobju. Evropa si bo svojo prihodnost zagotovila le, če bo svojim državljanom in svetu posredovala jasno in prepričljivo vizijo. Ne gre za politiko, temveč za zaupanje, identiteto in skupne cilje,“ je dejal g. Papagianneas.

Udeleženci razprave so poudarili, da učinkovito komuniciranje ni zgolj možnost, temveč je nujno za nadaljnji obstoj EU, zlasti sedaj v dobi dezinformacij, umetne inteligence in naraščajočega avtoritarizma. Evropa mora prevzeti vodilno vlogo pri spodbujanju demokracije in človekovih pravic. Vloga medijev je bistvena za oblikovanje evropske javne sfere, je ugotovil Colin Stevens, glavni urednik novičarske platforme EU Reporter in moderator razprave. „V medijih moramo vedno znova pojasnjevati, da je Evropa stvar vseh. To moramo početi vse dni v tednu,“ je dejal.

Strokovnjaki se strinjajo, da je zelo težko že v kali zatreti napačne informacije ali lažne novice, sploh po pojavu umetne inteligence. Najučinkovitejši protiukrep je skrbeti za odpornost prebivalstva.

G. Plosceanu je opozoril, da „je namesto enosmerne komunikacije zdaj čas, da bolj prisluhnemo ljudem. Ti si želijo biti bolj vključeni in več sodelovati“. Poudaril je pomen sodelovanja z regionalnimi mediji in pozval institucije EU, naj razvijejo partnerstva z regionalnimi mediji in povabijo regionalne novinarje v Bruselj. Sklenil je, da mora Evropa delovati tudi lokalno, med ljudmi.

Ker velika večina Evropejcev najprej razmišlja lokalno, nato regionalno, zatem nacionalno in šele na koncu evropsko, se mora komuniciranje o Evropi prilagoditi tej stvarnosti. Ravno tako se je treba zavedati, da mora biti diskurz, s katerim naj bi nagovorili ljudi, lokalno, regionalno in nacionalno obarvan. (mt)