Séamus Boland, predsednik skupine organizacij civilne družbe v EESO

Kljub temu, da je EU bogatejša od večine sveta, se milijoni otrok za svoj dnevni obrok hrane še vedno zanašajo na svojo šolo. Število držav članic, kjer dobavljajo hrano otrokom tudi med šolskimi počitnicami, se dejansko povečuje. Že samo to nam pove, da revščina na najbolj osnovni ravni obstaja in narašča, zato se mora nova Evropska komisija z njo spoprijeti odločno in brez obotavljanja.

Evropski statistični podatki o revščini so izredno zaskrbljujoči. Približno 21 % prebivalstva EU živi s tveganjem revščine ali socialne izključenosti (podatki Eurostata za leto 2023), skoraj 25 % otrokom pa grozi, da se bodo ujeli v past revščine (podatki Eurostata za leto 2023). Brez sedanjih pobud EU za spremembe na tem področju bi problem morda res bil še hujši, treba pa je priznati, da ne zadostujejo. Zato Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in njegova skupina organizacij civilne družbe pozdravljata napoved predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da bo Komisija v mandatu 2024–2029 pripravila strategijo EU za boj proti revščini, ki bo obravnavala temeljne vzroke revščine. EESO in zlasti moja skupina si za takšno strategijo prizadevata že dolgo.

Žal revščina ni zgolj „pomanjkanje“ osnovnih sredstev, ki jih družine potrebujejo vsak dan, temveč je rezultat vrste dolgotrajnih okoliščin, ki jih spremlja dolgoletna prikrajšanost. Ta prikrajšanost je povezana s političnimi sistemi, ki se v najboljšem primeru ne zmenijo za določene skupine, v najslabšem primeru pa jih diskriminirajo.

Pri iskanju rešitev moramo pregledati globoke zgodovinske vzroke za revščino. To pomeni, da moramo preučiti vse plati življenja posameznika, od rojstva do smrti. Enako velja za zagotavljanje stanovanj, ki postaja ena najhujših težav, s katerimi se soočajo evropske družbe. Zato je EESO na zahtevo moje skupine naročil študijo o cenovno dostopnih stanovanjih v EU. Predstavljena je bila 21. novembra na naši konferenci o varstvu najbolj ranljivih oseb v Evropi s trajnostnimi in cenovno dostopnimi stanovanji. Na tej konferenci smo dokazali, da so cenovno dostopna stanovanja eden od ključnih instrumentov za boj proti revščini.

Zadovoljni smo, da bo v novi Evropski komisiji tudi komisar, pristojen za energijo in stanovanjsko politiko, kar bo pomagalo pri odpravljanju revščine. Kljub temu pa je zaskrbljujoče, da večina politikov še vedno meni, da je problem odpravljanja revščine mogoče rešiti z velikimi, birokratsko upravljanimi proračuni. Sredstva bodo dosegla prizadete samo, če se takšno razmišljanje spremeni. Revščina je presečno vprašanje, zato morajo novi evropski komisarji za energijo in stanovanjsko politiko, enakost, kohezijo in reforme ter pravični prehod prevzeti odgovornost za pospeševanje teh sprememb, in to nujno.