Predsednik Jahier je bil kritičen do nedavnega predloga Sveta EU, po katerem bi vlade držav članic z vetom lahko blokirale programe reform, ki bi jih ena od držav članic predlagala v okviru svežnja za okrevanje. V razpravi s komisarjem za gospodarstvo Paolom Gentilonijem na plenarnem zasedanju EESO je izjavil, da celoten odbor podpira Evropsko komisijo.

Po besedah predsednika Jahierja se je Komisija ustrezno odzvala na izzive koronavirusne krize, najprej s hitro opustitvijo pravil o proračunskem primanjkljaju in državni pomoči, pozneje pa še z instrumentom „Next Generation EU“, s katerim bodo za obvladovanje drastičnih posledic pandemije mobilizirana sredstva v višini približno pet bilijonov evrov – kar približno ustreza petkratniku Marshallovega načrta.

„Zagotavljamo vam, da vas, torej Komisijo in Parlament, v vaših prizadevanjih podpira celoten Odbor. Potrebujemo dober dogovor, ki ustreza izzivom, ki so pred nami, in ne dopušča nevarnega nazadovanja, predvsem pa ne neuspeha, ki bi Evropo po poletju pahnil v uničujoče družbeno vrenje,“ je Luca Jahier dejalkomisarju Gentiloniju.

Paolo Gentiloni je poudaril, da ima pandemija COVID-19 hude gospodarske in socialne posledice ter da je najhujši gospodarski šok od velike depresije. „Odpornost naših družb in naših vrednot bo še naprej naša glavna obramba proti virusu in proti krizi. Nujno je treba poskrbeti za popolno okrevanje po krizi.“

„Pomanjkanje ekonomske in socialne konvergence med državami članicami in regijami EU ogroža politično trajnost evropskega projekta. Zdaj potrebujemo obsežne naložbe in reforme bolj kot kdaj prej, če želimo zagotoviti trajnostno gospodarsko okrevanje ter okrepiti odpornost na prihodnje pretrese in konvergenco v EU.“

Luca Jahier je ponovil ostro kritiko iz ene od svojih predhodnih izjav, ki je bila uperjena na nedavne predloge predsednika Sveta Charlesa Michela, po katerih naj bi bil sveženj bolj sprejemljiv za voditelje držav in vlad, zlasti glede rezov v dolgoročnem proračunu in upravljanja sklada za okrevanje.

Predlagano zmanjšanje skupnega obsega večletnega proračuna za obdobje 2020–2024 s 1.100 milijard evrov iz predloga Komisije iz maja 2020 na 1.074,3 milijarde evrov bi prvič v zgodovini pomenilo, da bi se naslednji proračun EU realno zmanjšal. To bi vplivalo na pomembne sklade EU, ki so namenjeni podpori državam in regijam, ki zaostajajo v razvoju. Luca Jahier je še zlasti poudaril, da bi to postalo izhodišče za pogajanja o prihodnjem večletnem finančnem okviru, kar bi privedlo do nevarne situacije, ko bi se proračun EU za strukturne ukrepe zastavil vse manj ambiciozno.

EESO je bil še bolj kritičen do predloga, da se pristojnost za upravljanje svežnja porazdeli med Komisijo (večletni finančni okvir) in vlade države članic („Next Generation EU“). To bi pomenilo prehod z integriranega upravljanja, ki Komisiji daje učinek vzvoda na okrepljeni proračun, na proračun, ki je razdeljen na najmanj dva dela.

Po besedah Luce Jahierja pa je še bolj zaskrbljujoč sinočnji predlog, da se posameznim državam članicam kot skrajna možnost omogoči pravica veta. V skladu s tem bi imele posamezne države možnost, da skličejo izredno zasedanje finančnih ministrov EU in zavrnejo reforme, ki bi jih druga država članica predlagala v okviru svežnja. Po njegovih besedah bi to pomenilo dokončen in strukturen razkol evropskega proračuna, ki bi bil nevaren in nesprejemljiv.

EESO je na plenarnem zasedanju s komisarjem Gentilonijem želel razpravljati tudi o včerajšnji sodbi Sodišča, s katero je razveljavilo sklep Komisije iz leta 2016, po katerem bi morala Irska od podjetja Apple izterjati 13 milijard evrov neplačanih davkov.

EESO je podprl prizadevanja Komisije, da bi velika tehnološka podjetja plačala več davkov in da se tako popravi očitna krivica. Poleg tega je Luca Jahier pozdravil predloge, ki jih je Komisija predstavila dan pred tem, in sicer da se naredi konec neprimerni in nevzdržni davčni konkurenci med državami članicami.

Na vprašanje o napredku pri obdavčitvi digitalnega gospodarstva, je Paolo Gentiloni opisal trenutno stanje pogajanj o dogovoru na svetovni ravni ali – če to ne uspe – na ravni EU, ki bi EU zagotovil nujno potrebna lastna sredstva.

„Rad bi bil povsem jasen,“ je dejal Paolo Gentiloni. „Zaradi političnih, tehničnih in mednarodnih težav ni enostavnih rešitev. Je pa nekaj zelo pozitivnega in to je vse glasnejši poziv javnosti, Evropskega parlamenta, vašega odbora in deležnikov po taki obdavčitvi. Poleg tega imamo zdaj priložnost, saj države članice razumejo, da mora imeti Komisija na voljo več lastnih sredstev za poplačilo tega skupnega dolga.“

V zaključek je še povedal: „Da, dejansko potrebujemo več lastnih sredstev, če želimo, da bo instrument „Next Generation EU“ uspešen. Izkušnje Unije namreč kažejo, da gre za pobudo, ki je izjemna v vsakem pogledu. Ne gre sicer za stalen instrument, vendar – če bo deloval, če bo prispeval k dobrim naložbam, če bo pripomogel k modernizaciji našega gospodarstva in če lahko povečamo lastna sredstva za poplačilo tega dolga – vam zagotavljam, da bo to kot vedno v EU precedens, na katerem bodo temeljili ukrepi ob prihodnji krizi ali novem skupnem cilju.“ (dm)