Predlagana posodobitev uredbe o vseevropskih prometnih omrežjih je potrebna in dobrodošla, če želi EU resnično in vključno z železnicami prispevati k trajnosti in pametni mobilnosti. To je bilo glavno sporočilo mnenja o reviziji uredbe o TEN-T in železniških tovornih koridorjih, ki je bilo sprejeto na marčevskem plenarnem zasedanju.

Nova uredba bo nadgradila obstoječi regulativni okvir iz leta 2013 in pomagala doseči cilje zelenega dogovora, strategije za trajnostno in pametno mobilnost ter akcijskega načrta za železnice na področju infrastrukture. 

G. Back je tako komentiral sprejetje tega mnenja: Skrajni čas je že bil, da se predlaga nova uredba, ki je prilagojena sedanjim politikam in temelji na izkušnjah iz zadnjih nekaj let. Načrtovano okrepitev pravil o izvajanju TEN-T pozdravljamo, saj izvajanje sedanje uredbe povzroča velike zamude in ni zadovoljivo.

Odbor zlasti ceni namero Evropske komisije, da kohezijo postavi v središče predloga. To pomeni, da je treba pri vzpostavljanju omrežja v vseh regijah EU zagotoviti dostopnost in povezljivost potniškega in tovornega prometa. Poleg tega bi morala nova uredba zagotoviti tudi učinkovito usklajevanje in medsebojno povezovanje med prometom na dolge razdalje, regionalnim in lokalnim prometom na eni strani, na drugi pa prometom v urbanih vozliščih.

EESO s tehničnega vidika podpira vse večjo usklajenost infrastrukturnih zahtev „jedrnih“ in „celovitih“ omrežij ter določitev rokov: do leta 2030 bi bilo treba vzpostaviti jedrno omrežje, do leta 2040 „razširjeno jedrno omrežje“ in do leta 2050 celovito omrežje. V zvezi z rokom leta 2030 ponovno poudarja, da dvomi v njegovo izvedljivost, kar je že izrazil v svojem poročilu o oceni iz leta 2020, vendar meni, da je treba rok ohraniti in tako vršiti pritisk na države članice. (mp)