Pripravila Cinzia del Rio, članica EESO, Italija

Ruska invazija na Ukrajino bo spremenila geopolitične in gospodarske odnose v svetu, zagotovo pa med Rusijo in EU. Demokratična mednarodna skupnost in sindikati odločno in ostro obsojajo nezaslišano vojaško posredovanje, ki povzroča žrtve med civilisti in uničuje mesta ter civilne in gospodarske strukture države.

Izrazili smo polno podporo ukrajinskemu ljudstvu, organizirali demonstracije proti Putinu in njegovi neizzvani vojni ter podprli uvedbo strogih gospodarskih sankcij proti Rusiji z namenom izvajanja pritiska na režim. Po mesecu in pol se grozodejstva nadaljujejo, humanitarne koridorje je težko vzpostaviti, milijoni Ukrajincev so zapustili državo, da bi poiskali zatočišče v državah EU, še veliko več jih je razseljenih znotraj Ukrajine, pogajanja o premirju in mirovnem procesu pa so v zaostanku.  

Organizacije civilne družbe, sindikati in nevladne organizacije po vsej EU, zlasti v državah, ki mejijo na Ukrajino, so izkazali svojo brezpogojno solidarnost in beguncem zagotovili takojšnjo pomoč, zdravstveno oskrbo, zatočišče, hrano, oblačila in zdravila.  Direktiva o začasni zaščiti je bistvena pri zagotavljanju njihove zaščite in pravic v EU, saj jim pomaga pri spoprijemanju z izrednimi razmerami in čim večjem vključevanju v naše družbe. Poleg tega moramo upoštevati, da je 80 % beguncev žensk in otrok, ki so prvič žrtve vojne krutosti in nasilja in nosijo psihološke posledice, ki jih bodo za vedno zaznamovale. EU bo morala biti bolj pozorna, da zagotovi zaščito teh ranljivih skupin in tudi, da prepreči tveganje trgovine z ljudmi in spolno izkoriščanje.

Ruska invazija na Ukrajino je utrdila ukrajinsko nacionalno identiteto, njeno geopolitično usmerjenost k zahodnim demokracijam in pospešila začetek procesa pristopa k EU. EU in ZDA je ponovno povezala s trdnimi odnosi, okrepila NATO na ukrajinskih mejah in združila države EU, ki so se odzvale s soglasno obsodbo ruske invazije in brutalnosti vojne.  Vendar po prvem svežnju sankcij EU, ki so bile nedavno razširjene tudi na uvoz premoga, danes ni mogoče sprejeti skupne odločitve o prepovedi uvoza zlasti plina in nafte, saj bi to pomenilo, da bi morala Evropa hitro poiskati alternativne vire oskrbe, da njeno gospodarsko preživetje ne bi bilo odvisno od Rusije. Ampak še nismo pripravljeni in potrebujemo soglasje evropskih vlad, popolna blokada uvoza ruskih energentov pa bi imela močan vpliv na BDP nekaterih držav.

To bi pomenilo zaprtje podjetij in izgube delovnih mest po krizi zaradi pandemije. Seveda bo potreben čas za popoln embargo na plin in ogljikovodike, vendar je pot zastavljena, prejšnji gospodarski odnosi z Rusijo pa so odpravljeni za vedno. V zvezi s tem ima EU odgovornost rešiti, kar je ostalo od ukrajinskega gospodarstva, da se izogne dolgotrajni katastrofi v prihodnjih letih, in začeti konkreten dialog z Ukrajino glede procesa pristopa, ne da bi to škodovalo trenutnemu procesu pristopa Zahodnega Balkana.

EU mora določiti izravnalne ukrepe za odpravljanje negativnih ekonomskih in socialnih vplivov konflikta in z njim povezanih sankcij proti našim državam. Ne smemo prezreti, da bodo sankcije proti Rusiji vplivale na cilje trajnostnega razvoja EU, o katerih smo se dogovorili skupaj z naložbami iz svežnja Next Generation EU. Vendar moramo ohraniti zaveze zelenega in digitalnega prehoda in okrepiti socialno razsežnost v Evropi.

Vojna ima tudi resne posledice za globalno in evropsko preskrbo s hrano. Zaradi naraščajočih cen bo to še poslabšalo že tako težke razmere za evropske kmete in potrošnike. Osredotočiti se moramo na ukrepe za zagotavljanje prehranske varnosti v EU, tako kratkoročno po invaziji kot dolgoročno. Medtem ne smemo prezreti močnega vpliva vojne na preskrbo s hrano tudi v državah, ki niso članice EU. Preprečiti je treba novo socialno in gospodarsko krizo, ustaviti špekulante s cenami hrane in nafte ter razmisliti o ukrepih za obdavčitev njihovih dodatnih dobičkov.  

Prednostna naloga pa je ustaviti vojno in najti način za uspešna pogajanja in mirovni proces. EU bi morala postati dejanski vodilni geopolitični akter, saj je ogrožena njena prihodnost. Kitajska in Turčija imata v teh pogajanjih politične in gospodarske prednosti, vendar nista zagovornici demokracije in spoštovanja temeljnih človekovih pravic. To je prelomnica v zgodbi EU, ki ima politične, gospodarske in strateške posledice za ves svet. EU mora prevzeti dodatno odgovornost in se približati močnejšemu političnemu vključevanju. Brez skupne zunanje politike ter močnejšega in bolj povezanega političnega združevanja ne moremo imeti skupnega obrambnega sistema. Vsak korak proti povezani obrambi mora imeti jasen demokratični nadzor nad takšnim sistemom.

Zaradi nevarnosti vojne znotraj Evrope bi si vlade EU morale prizadevati za jasen proces političnega povezovanja v okviru Konference o prihodnosti Evrope.
EU mora braniti in ščititi svoje vrednote in je odgovorna za ohranjanje miru v Evropi, ki smo ga zagotavljali v preteklih sedemdesetih letih.