Vojna v Ukrajini nas je na brutalen način opomnila na prvotni namen ustanovitve EU, ki je bil ohranjanje dolgotrajnega miru na celini. Žal smo na to že pozabili. Evropska zgodba o miru v določenem trenutku ni bila več privlačna, zlasti ne za mlajšo generacijo. Zdaj se začenjamo ponovno zavedati, da je, kot je dejal Albert Camus, „mir edina bitka, ki jo je vredno voditi“ in da si moramo še naprej prizadevati za spremembe tam, kjer so potrebne.

Ruska invazija v Ukrajini nas je znova spomnila na najhujšo nočno moro dvajsetega stoletja – vojno na evropski celini. Spet je pod vprašajem ozemeljska celovitost neke države, prav tako pa sta se pojavili grožnji lakote in genocida. Ruska agresija je v nasprotju z vsem, kar je „evropskega“, in vsem, kar je „demokratičnega“, zato je Evropa ne more dopuščati in je ne bo dopustila. Mir je temelj Evropske unije, v kateri vlada moč zakonov in ne zakon moči.

Evropska unija je pred desetimi leti prejela Nobelovo nagrado za mir kot priznanje za več kot 60 let miru, sprave in demokracije. EU mora še naprej ostati varuh miru in demokracije na evropskih tleh in širše ter to svojo vlogo še okrepiti.

Največji izziv za Evropo je sedaj vojna in njene posledice – migracije, rast inflacije, naraščajoče cene energije in potreba po militarizaciji. Vendar so še vedno prisotni tudi drugi izzivi, kot so pandemija COVID-19, boj proti podnebnim spremembam ali krepitev strateške avtonomije Evrope. Vse to moramo obravnavati in še naprej pomagati našim sosedam – ukrajinskemu ljudstvu. V zvezi s tem pozdravljam sklepe neformalnega vrha EU v Versaillesu, ki odražajo priporočila EESO, naj se nemudoma ustavijo vojaški napadi na ukrajinskem ozemlju, zaščitijo ukrajinsko prebivalstvo in begunci ter okrepi evropska avtonomija, še posebej v energetskem sektorju.

To niso lahki časi, zlasti zato, ker po pandemiji COVID-19 in nedavnih omejitvah gibanja še vedno čutimo utrujenost. Vendar moramo ohraniti sedanji duh enotnosti. Nekaj je namreč nedvomnega: odporna demokracija gradi svojo moč in vitalnost na grškem demosu – ljudeh, pa naj gre za delodajalce, delavce ali državljane na splošno. Samo združeni lahko gradimo našo evropsko prihodnost.

Tako smo sedaj znova našli manjkajočo čustveno povezavo in občutek odgovornosti za evropski projekt – MIR.

Christa Schweng
predsednica EESO