EESO info

V spontani razpravi, ki jo je na februarskem plenarnem zasedanju začela predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) Christa Schweng, so člani EESO obsodili neupravičeno in neizzvano invazijo Ruske federacije na Ukrajino. Člani so izrazili solidarnost z ukrajinskim ljudstvom in pozvali k odločnim ukrepom na ravni EU in nacionalni ravni v duhu enotnosti v tem dramatičnem času.

Predsednica Christa Schweng je uvodoma poudarila kritično naravo teh razmer za Evropo in dejala: „Danes smo bili priča agresiji na pragu EU. Takšna poteza pomeni očitno kršitev mednarodnega prava in mednarodnih sporazumov, vključno s sporazumi iz Minska. V teh urah smo v mislih z Ukrajino in njeno civilno družbo, nedolžnimi ženskami, moškimi in otroki, ki se soočajo s tem neizzvanim napadom in se bojijo za svoja življenja. Evropa mora podpreti Ukrajino in njeno civilno družbo!“ je dejala predsednica Schweng.

Stefano Mallia, predsednik skupine delodajalcev, je poudaril: „EU je vsekakor združena v želji po odločnem ukrepanju. Bil sem na trgu Majdan in živo se spominjam močne želje civilne družbe, da bi bila del Evrope in del EU. Ukrajine ne smemo zapustiti. Prav tako moramo biti pripravljeni plačati ceno za prizadevanja in ukrepe, ki jih je treba sprejeti.“

Oliver Röpke, predsednik skupine delojemalcev, je povedal: „To je čas, da izrazimo svoje nasprotovanje in jasno povemo, da Evropa tega ne bo nikoli dovolila. Biti moramo združeni, najti moramo odziv na to agresijo in ukrajinskemu ljudstvu stati ob strani v popolni solidarnosti.“

Séamus Boland, predsednik skupine Raznolikost Evrope, je poudaril: „Stojimo na prepadu – organizacijam civilne družbe v Ukrajini moramo stati ob strani. Predvsem mora EU ostati enotna in solidarna s svojimi sosedami.“

Predsednik strokovne skupine EESO za zunanje odnose Dimitris Dimitriadis je dejal, da si bo EESO prizadeval še naprej podpirati ukrajinsko civilno družbo prek uveljavljenih kanalov, kot je platforma civilne družbe EU-Ukrajina, in prek dvostranskih stikov. (at)

EU mora na novo proučiti prioritete svoje industrijske politike z vidika pandemije in konflikta na vzhodni meji Evrope. To je glavno sporočilo s konference o trajnostni prihodnosti evropske industrije, ki jo je 4. marca organiziral Evropski ekonomsko-socialni odbor v sodelovanju z Evropsko komisijo in francoskim predsedstvom Sveta EU.

Predsednica EESO Christa Schweng je v otvoritvenem nagovoru poudarila, da je pri oblikovanju industrijske politike EU potrebno sodelovanje: „Pri izgradnji trajnostne prihodnosti za industrijo EU moramo delovati v partnerstvu z industrijo, javnimi organi in socialnimi partnerji, pri tem pa ne smemo nikogar spregledati.“

Medtem ko EU še vedno odpravlja posledice krize zaradi COVID-19, so celino pretresli dramatični dogodki v Ukrajini. Izvršna podpredsednica Evropske komisije Margrethe Vestager je dejala: „Evropska industrija mora zmanjšati enostransko odvisnost od drugih. Prav tako moramo zaščiti enotni trg pred zunanjimi vplivi, najsi bodo v obliki izkrivljajočih tujih subvencij ali prisile, ki jo skušajo izvajati tuje vlade.“

Za večino govornikov je konflikt še dodaten prepričljiv argument za to, da si je treba še naprej prizadevati za okoljske cilje, čeprav so nekateri menili, da je zaradi okoliščin potreben nov razmislek o njih, videli pa so tudi možnost, da se Evropa vrne k premogu. „Novi dejavniki, kot so inflacija, zadolženost, obramba in energija, korenito spreminjajo industrijsko strategijo, za katero si moramo prizadevati. Novi prioriteti morata biti strateška avtonomija in obramba,“ je pozval evropski poslanec Carlo Calenda.

Thomas Courbe, generalni direktor za podjetništvo na francoskem ministrstvu za gospodarstvo, finance in okrevanje, še naprej meni, da je prehod na trajnostno energijo priložnost za modernizacijo temeljev evropske industrije. Z dvojnim prehodom je treba spodbujati poštene in socialno pravične pogoje za ustvarjanje delovnih mest, pri tem pa slediti načelu, da nihče ne sme biti zapostavljen. „Naš cilj mora biti, da se čim bolj zmanjša količina toplogrednih plinov ob kar najnižjih socialno-ekonomskih stroških,“ je dodala Sandra Parthie, poročevalka EESO za mnenje o < style="color:blue">posodobitvi nove industrijske strategije.

Na koncu je Thierry Breton, evropski komisar za notranji trg, poudaril, da je v času vse večjih geopolitičnih napetosti bistveno spodbujati oblikovanje povezane vizije Evropske unije in njene industrije. (gb/dm)

Evropski ekonomsko-socialni odbor je organiziral konferenco z naslovom Skupno oblikovanje Evrope. Namen konference, organizirane v povezavi s sklenitvijo Konference o prihodnosti Evrope, je bil zaključiti dosedanje delo Odbora ter razpravljati o o trenutnem stanju, prihodnjih izzivih in ambicijah za prihodnost.

Predsednica EESO Christa Schweng je razpravo začela z omembo nedavnega zgodovinskega dogajanja v Ukrajini in odgovorom na porajajoče se vprašanje, ali je sedaj primeren čas za razpravo o prihodnosti Evrope.

Dejala je: „To, da smo priča agresiji proti Ukrajini in njenemu prebivalstvu, kaže, kako nujna je nadaljnja krepitev evropskega projekta in temeljnih evropskih vrednot, kot so mir, svoboda in demokracija.“

Poudarila je pomen tega dogodka kot trenutka, ko moramo začutiti utrip trenutnega stanja in ovrednotiti, kar se je zgodilo v zadnjih nekaj mesecih.

EESO je izvedel pobude in dogodke za ozaveščanje v vseh državah članicah, da bi zagotovili pravično zastopanost, vključili delodajalce, delojemalce in celotno organizirano civilno družbo ter njihova stališča posredovali na Konferenci o prihodnosti Evrope. Odbor je sprejel tudi resolucijo o novi podobi Evrope in objavil več zamisli na spletni platformi konference. 

V zaključni izjavi je Clément Beaune, državni sekretar za evropske zadeve na francoskem ministrstvu za Evropo in zunanje zadeve, dejal: „Za izvedbo predlogov državljanov bodo potrebne razprave in institucionalne odločitve, EESO pa bo pri tem deloval kot varuh, da bodo izpolnjena vaša pričakovanja.“

EESO je imel izredno dejavno vlogo na Konferenci o prihodnosti Evrope v okviru svoje ad hoc skupine, kot opazovalec v izvršnem odboru konference in kot član plenarne skupščine. (ks)

EESO je 8. marca, na mednarodni dan žena, organiziral konferenco o ženskah na trgu dela, ki jo je zasenčila vojna. Udeleženci so se poklonili izjemnim ukrajinskim ženskam za njihovo moč, pogum in odpornost.

Predsednica EESO Christa Schweng je v otvoritvenem nagovoru omenila ukrajinske ženske in dekleta, ki so prisiljene zapustiti svojo državo, zaradi česar so izpostavljene večjemu tveganju nasilja.

Tudi predsednica ad hoc skupine za enakost in članica EESO Maria Nikolopoulou je poudarila: „Ženske, matere in žene so obtičale na vojnem območju, mnoge so prijele za orožje, druge pa poskušajo pobegniti pred grozodejstvi napadov. Pridružujemo se glasovom civilnih družb, ki zahtevajo konec vojn, v vseh državah.“

Pandemija COVID-19 je še povečala vrzel stopnje zaposlenosti med spoloma, prispevala pa je tudi k porastu nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu.

Komisarka za enakost Helena Dalli je napovedala, da bo Evropska komisija predstavila predlog direktive o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ki bo zavezujoča za vse države članice.

V sektorju umetne inteligence ženske predstavljajo le 16 % delovne sile. To pomeni, da 84 % moških sprejema vse odločitve in narekuje usmeritve. „Odsotnost žensk v tem sektorju bo pomenilo, da bodo naš novi svet v celoti krojili moški, z vso morebitno pristranskostjo, ki vpliva na njihovo razmišljanje,“ je dejala ga. Schweng.  (at)

Evropski ekonomsko-socialni odbor letos organizira prvi natečaj za ekološke nagrade EU skupaj z Evropsko komisijo, Odborom regij ter organizacijama COPA-COGECA in IFOAM Organics Europe. S tem se želi priznati odličnost in nagraditi najboljše in najbolj inovativne akterje v ekološki vrednostni verigi EU.

Ekološke nagrade #EUOrganic sestavlja sedem kategorij in osem nagrad za:

1. najboljšo ekološko kmetovalko in najboljšega ekološkega kmetovalca;
2. najboljšo ekološko regijo;
3. najboljše ekološko mesto;
4. najboljšo ekoregijo;
5. najboljše ekološko malo in srednje podjetje;
6. najboljšega trgovca z ekološko hrano na drobno;
7. najboljšo ekološko restavracijo.

EESO, ki se že leta zavzema za bolj trajnostno in celovito prehransko politiko, bo odgovoren za tri nagrade: najboljše ekološko MSP, najboljši trgovec z ekološko hrano na drobno in najboljša ekološka restavracija. Prijavnica je na voljo tukaj. 

Spletne prijave bodo odprte v obdobju od 25. marca do 8. junija 2022 na tem naslovu.

Podelitev nagrad bo organizirana na ekološki dan EU, 23. septembra 2022, ko bodo zmagovalci predstavili svoje inovativne projekte in prejeli nefinančno priznanje.

Ozadje

Komisija je določila ciljno vrednost, da bo do leta 2030 25 % kmetijskih površin namenjenih ekološkemu kmetovanju. V podporo temu cilju je Komisija marca 2021 sprejela akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave. Ta temelji na pristopu, da je za spodbujanje ekološke pridelave in potrošnje ekoloških proizvodov ključnega pomena večja ozaveščenost javnosti o njunih značilnostih in koristih. Akcijski načrt zato vključuje letne nagrade kot eno od strategij za dosego tega cilja. (mr)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je na plenarnem zasedanju 24. februarja predstavil svoje mnenje z naslovom „Pripravljeni na 55“: uresničevanje podnebnega cilja EU za leto 2030 na poti do podnebne nevtralnosti. Mnenje vsebuje konkretne predloge za pospešitev energetskega prehoda, da bi EU lahko do leta 2030 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 %.

Doseganje revidiranih ciljev za leto 2030, kakor je predlagano v svežnju „Pripravljeni na 55“, bo različno prizadelo regije, skupnosti in posameznike po Evropi.

Za obravnavo teh pomislekov EESO priporoča Evropski komisiji, naj podrobno evidentira učinke prehoda na zaposlovanje ter znanja in spretnosti v različnih državah, regijah in sektorjih, tudi na podizvajalce in tiste, ki so nižje v vrednosti verigi.

Izbrati moramo model, ki vodi k cvetočemu, trajnostnemu in konkurenčnemu gospodarstvu. Zato EESO priporoča, da se za vse zakonodajne predloge, pripravljene v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“, izvede ocena konkurenčnosti, da bi lahko pravilno razumeli vse posledice za podjetja.

Socialni partnerji in ključne organizacije civilne družbe imajo odločilno vlogo ter jih je treba vključiti v fazi načrtovanja in izvajanja tega svežnja.

„Zato EESO podpira ustanovitev tristranskih komisij za pravični prehod, da bi regionalnim oblastem, socialnim partnerjem in organizacijam civilne družbe omogočili sodelovanje pri izvajanju nacionalnih in regionalnih načrtov za pravični prehod,“ je poudaril Cillian Lohan.

Boj proti podnebnim spremembam bo imel velikanske finančne, socialne in okoljske posledice. „Zato moramo poskrbeti, da bo sveženj „Pripravljeni na 55“ odskočna deska in ne ovira za ogljično nevtralno evropsko gospodarstvo do leta 2050,“ je dejal Stefano Mallia. (mr)

Izredni ukrepi, ki jih sprejmejo javni organi v izrednih razmerah, bi morali biti vedno strogo sorazmerni, jasno časovno omejeni in natančno spremljani. Christa Schweng, predsednica EESO, in Věra Jourová, podpredsednica Evropske komisije, pristojna za vrednote in preglednost, sta v govorih na plenarnem zasedanju EESO 23. februarja 2022 o tem zavzeli trdno stališče.

V zvezi s krizo zaradi COVID-19 in izrednimi razmerami, ki so jih številne članice EU razglasile za varovanje javnega zdravja, zaradi česar so bile omejene številne temeljne pravice in svoboščine, je predsednica Schweng dejala: „Pandemija je stresni test za naše družbe in naše demokracije. EESO meni, da je treba z vidika temeljnih pravic, pravne države in demokracije pozorno spremljati razmere. Zlasti smo prisluhnili akterjem civilne družbe, in sicer glede posledic, izzivov in izhodnih strategij, povezanih s krizo. EU mora iz krize zaradi COVID-19 priti z okrepljenimi skupnimi vrednotami.“

Komisarka Jourová je poudarila, da se je s pandemijo COVID-19 močno pokazalo, kako pomembne so naše temeljne pravice in demokratične vrednote za naše vsakdanje življenje in da niso samoumevne: „Pomembno spoznanje iz zdravstvene krize je, da se ukrepi, potrebni za boj proti pandemiji, ne bi smeli sprejemati na račun zaščite demokratičnih vrednot in temeljnih pravic. Treba je budno spremljati in spoštovati naše temeljne pravice in skupne vrednote, ki bi morale biti v središču našega odziva na COVID-19.“

Stališče EESO o vplivu COVID-19 na temeljne pravice in pravno državo po vsej EU ter o prihodnosti demokracije je opisano v mnenju, ki ga je predstavila skupina EESO za temeljne pravice in pravno državo, pripravila pa sta ga José Antonio Moreno Díaz in Cristian Pîrvulescu. Odbor v dokumentu, sprejetem na plenarnem zasedanju, poudarja, da bi morali posebni ukrepi za reševanje krize zaradi COVID-19 ostati izjema in časovno omejeni ter ne bi smeli biti v nasprotju s pravno državo ali ogrožati demokracije, delitve oblasti in temeljnih pravic evropskih prebivalcev. (mp)

Za okolju prijaznejši pomorski promet in promet po celinskih plovnih poteh je treba nujno upoštevati zdravje in kakovost življenja prebivalcev, ki živijo in delajo v bližini plovnih osi ali pristanišč. To je glavno sporočilo iz mnenja, ki ga je pripravil Pierre Jean Coulon in je bilo sprejeto na februarskem plenarnem zasedanju Odbora.

EESO v dokumentu obravnava družbeno razsežnost vprašanj lokalnega in regionalnega pomorskega prometa, daje priporočila, ki so ključna za prihodnjo krepitev modrega gospodarstva, in dopolnjuje sklepe dveh drugih nedavno sprejetih mnenj: FuelEU Pomorstvo (TEN/751) in NAIADES III (TEN/752).

G. Coulon je ob robu plenarnega zasedanja dejal: „Potrebujemo inovativen in trajnosten pristop, ki združuje zelene in zdravstvene cilje. V pomorskem prometu je za dosego končnega cilja potrebno tesno sodelovanje z vsemi deležniki v grozdu in dobavni verigi. Tesno sodelovanje je potrebno tudi zato, da bi zagotovili očitne koristi vzpostavitve intermodalnih terminalov, ki omogočajo razvoj prometa po celinskih plovnih poteh v mestih in prispevajo k boljši kakovosti življenja.“

Pomorski promet predstavlja približno 75 % tovornega prometa v EU. Zato je izjemno pomembno, da se s celostnim pristopom doseže ravnovesje med gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki. Pristaniški organi in deležniki na področju prometa bi morali sodelovati z lokalnimi in regionalnimi oblastmi in preoblikovati povezave med mesti, pristanišči in načini prevoza.

Drugi pomisleki, ki jih je treba obravnavati, so usposabljanje osebja, zaposlitvene možnosti, neenaka obravnava moških in žensk ter korenite spremembe, ki jih prinašata digitalizacija in avtomatizacija delovnih mest. (mp)

EESO in GD ECFIN sta organizirala spletno konferenco o okviru ekonomskega upravljanja EU v sklopu javne razprave, povezane s to temo. Namen dogodka je bil v razpravo vključiti civilno družbo, da bi dosegli soglasje o prihodnosti okvira ekonomskega upravljanja.

Predsednica EESO Christa Schweng je v uvodnem govoru dejala: „Namesto vrnitve k običajnemu se zavzemamo za prenovljen in uravnotežen okvir ekonomskega upravljanja, ki bo usmerjen v blaginjo.“ Poudarila je tudi, da je treba v razpravo vključiti vse glavne deležnike, tudi organizacije civilne družbe. Nato je spregovoril komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni, ki je dejal, da „ne bo lahko pravočasno doseči soglasja pred letom 2023, vendar moramo to edinstveno priložnost izkoristiti ter fiskalna pravila uskladiti z našimi ambicijami za močno, trajnostno in vključujočo rast v Evropi.“ Poslanka Evropskega parlamenta Margarida Marques je predstavila poročilo EP o pregledu makroekonomskega zakonodajnega okvira, nato pa je sledila okrogla miza. Zadnji del je bil posvečen vprašanju, kako bi lahko s prenovljenim okvirom ekonomskega upravljanja rešili problem naložbenih vrzeli in tako dosegli dvojni prehod. Poročevalka EESO Dominika Biegon je predstavila mnenje na lastno pobudo Ponovni razmislek o proračunskem okviru EU za trajnostno okrevanje in pravičen prehod. (tk)

Alexander Kleinig je novi direktor EESO za komuniciranje in medinstitucionalne odnose. Kleinig je začel poklicno pot leta 1996 kot upravni uslužbenec pri Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve v Evropskem parlamentu. Leta 2005 se je pridružil tamkajšnjemu GD COMM kot vodja projekta za center za obiskovalce ter odprl Parlamentarium, ki ga je med letoma 2011 in 2018 tudi upravljal.

„Navdušen sem nad kakovostjo razprav in strokovnostjo osebja v Odboru. Kamorkoli grem, srečam kolege, ki so predani, ponosni na svoje delo in zelo zavzeti. Zelo se me je dotaknila tudi prijateljska dobrodošlica, ki mi jo je izreklo osebje direkcije D. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil svoji predhodnici Eleonori Di Nicolantonio, ki je tako dobro vodila direkcijo v preteklosti.“