European Economic
and Social Committee
Pripravila skupina delojemalcev v EESO
Na spletnem seminarju, ki ga je skupina delojemalcev v EESO organizirala januarja, je bila poudarjena potreba po novi družbeni pogodbi, ki naj bi bila sprejeta na prihodnjem socialnem vrhu v Portu.
Preživljamo najhujšo zdravstveno in gospodarsko krizo v zgodovini Evropske unije. Pandemija je povečala revščino, brezposelnost in neenakosti, vendar te težave nikakor niso nove.
Za razpravo o njih je skupina delojemalcev v EESO konec januarja organizirala spletni seminar, na katerem so sodelovali Nicolas Schmit, evropski komisar za delovna mesta in socialne pravice, Ana Mendes Godinho, portugalska ministrica za zaposlovanje, solidarnost in socialno varnost (ki jo je iz zdravstvenih razlogov nadomeščal državni sekretar za delo in poklicno usposabljanje Miguel Cabrita), Iratxe García Pérez, predsednica skupine S&D v Evropskem parlamentu, ter Oliver Röpke, predsednik skupine delojemalcev v EESO.
Govorniki so poudarili, da so instrumenti pomoči tam, kjer je potrebno, že na voljo, in da jih je treba uporabiti v praksi. Bolj kot cilji so potrebne učinkovite politike za zagotovitev, da bo evropski steber socialnih pravic za državljane postal otipljiva stvarnost. Akcijski načrt za izvajanje stebra mora vsebovati kratko-, srednje- in dolgoročne ukrepe in zakonodajne pobude, zanj pa mora biti na voljo zadosten proračun.
Udeleženci so opozorili, da mora vrh v Portu prinesti resnično spremembo usmeritve, saj je jasno, da brez socialnega okrevanja sploh ne bo okrevanja, kot tudi ne bo trajnosti brez družbene trajnosti. To lahko dosežemo z vključevanjem civilne družbe in socialnih partnerjev v proces, zagotovitvijo resnične platforme, ki bo delavcem omogočala sporočanje stališč in udeležbo, ter okrepitvijo kolektivnih pogajanj in kolektivnih sporazumov.
Agenda 2030, ki bo rezultat vrha v Portu, mora poleg pandemije COVID-19 zajemati in obravnavati strukturna vprašanja, med drugim povezana z globalizacijo, prerazporeditvijo bogastva, zaščito trga dela, socialnimi naložbami, socialno agendo v novem zelenem dogovoru, evropskim semestrom in koncem varčevalnih politik. Agenda bi morala zaznamovati začetek nove družbene pogodbe, pri čemer se je treba upreti skušnjavi, da bi se sprenevedali, kot da se ni nič zgodilo, in pokazati, kakšno prihodnost si želimo. Govorniki so opozorili, da moramo zagotoviti uporabo veljavnih pravil in sprejetje potrebnih, vse to pa v procesu približevanja ljudi in držav članic, na podlagi solidarnosti, enakosti in trajnosti, da bi zagotovili trdne socialne naložbe za našo prihodnost. (prp)