Državljani Združenega kraljestva so 23. junija 2016 na posvetovalnem referendumu odgovarjali na vprašanje, ali naj njihova država izstopi iz Evropske unije. Z zelo majhno večino so Britanci podprli predlog o izstopu iz EU. Izid ni bil enak v vseh delih države: prebivalci Škotske, Severne Irske in Londona niso glasovali za izstop. Britanska vlada je kljub temu sprejela izid referenduma in obljubila, da bo brexit uresničila. Najprej je 1. februarja 2020 začel veljati sporazum o izstopu, ki je uvedel 11-mesečno prehodno obdobje. To je vsem, na katere brexit vpliva, zagotovilo pravno varnost. Nato je s 1. januarjem 2021, ko je začel veljati sporazum o prihodnjih odnosih, Združeno kraljestvo uradno postalo tretja država. 

Sporazum o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom je na več področjih brez primere. Njegova najpomembnejša značilnost je bistvena omejitev odnosov med Združenim kraljestvom in EU, ki sta jih sicer skupaj gradila več kot 45 let. 

Država z velikim gospodarstvom je prostovoljno zapustila območje preferencialnega trgovinskega režima, enotni trg brez meja, na katerem živi 450 milijonov ljudi, ter največjo in najbolj vplivno silo na področju določanja standardov in predpisov. 

To je storila v času, ko je očitno, da bodo svet oblikovale tri svetovne velesile – ZDA, EU in Kitajska – in v trenutku, ko zaradi pandemije potrebujemo solidarnost in sodelovanje. Izstop iz EU sta gnala politična želja po prevzemanju nadzora nazaj v svoje roke in precej tradicionalno razumevanje izraza „suverenost“.

Pogajanja o tem sporazumu so bila boleč in težaven proces, poln negotovosti; skoraj do zadnje minute prehodnega obdobja smo se soočali z možnostjo, da ostanemo brez dogovora. Kljub temu je Evropski komisiji uspelo pogajanja nadaljevati tako dolgo, da so le dosegla točko, ko je sporazum postal uresničljiv. Britanska vlada na srečo argumenta suverenosti ni uporabila kot izgovor za izstop brez dogovora, ki bi imel katastrofalne posledice. 

Za EU izstop brez dogovora nikoli ni bil dejanska možnost. Zavedali smo se, da bi bil celo boren sporazum boljši od izstopa brez dogovora. V vsakem primeru, s sporazumom ali brez, bodo nastala izkrivljanja in stroški, ki jih bodo morali plačati prebivalci in podjetja na obeh straneh Rokavskega preliva. 

Združeno kraljestvo je postalo tretja država in tudi najučinkovitejši ukrepi za pripravljenost na brexit nas ne morejo povsem zaščititi pred njegovimi posledicami. Dobra novica je, da so bili uvedeni vsi ukrepi v zvezi z irsko mejo in pravicami državljanov, ki so bili določeni v sporazumu o izstopu, in se začeli pravočasno izvajati. 

Vredno je omeniti, da je Evropski parlament pokazal izjemno prilagodljivost v zvezi s svojo demokratično pravico do podrobnega pregleda prihodnjega sporazuma in se strinjal, da se zaradi izjemnih okoliščin sporazum lahko začne začasno izvajati. 

Parlament se je odločil plačati to ceno, ker menimo, da bo sprejetje sporazuma o prihodnjem partnerstvu omogočilo, da se pogovori z Združenim kraljestvom nadaljujejo tudi v prihodnje. In to je cena, ki jo je vredno plačati. 

Nihče ne ve, kakšen bi bil izid referenduma, če bi potekal danes; britanska javnost se zdaj na splošno veliko bolj kot leta 2016 zaveda, kaj pomeni, če nisi več državljan Evropske unije, in to v času, ko se je svet okrog Združenega kraljestva tako dramatično spremenil. Ali bi Združeno kraljestvo še prevevala želja po brexitu? Nikoli ne bomo vedeli. Našim britanskim prijateljem pa želim vse najboljše. 

Realnost bo preizkusila vse naše ukrepe za pripravljenost na nove razmere. Preizkusila bo doseženi dogovor. Preizkusila bo vrednost britanske suverenosti. 

Obe strani menita, da imamo dober dogovor. Motnjam pa se ne bo mogoče izogniti in imele bodo svoje posledice. Potrošniki in podjetja bodo imeli stroške, ker Združeno kraljestvo ni več del enotnega trga in carinske unije. Študentje iz EU, ki želijo študirati v Združenem kraljestvu, ne bodo več imeli statusa domačih študentov. Britanske vlade ni zanimalo sodelovanje Združenega kraljestva v programu izmenjave Erasmus. 

Konec je prostega pretoka oseb, blaga, storitev in kapitala med EU in Združenim kraljestvom. Mobilnost in trgovina bosta ovirani. 

Londonski City bo ostal pomembno svetovno finančno središče in upam, da bomo lahko sodelovali. 

Velikonočni sporazum ni več ogrožen. EU je uspelo zaščititi celovitost svojega notranjega trga, ki ima 450 milijonov udeležencev. Poleg tega ji je od prvega dne uspelo ohraniti enotnost, hkrati pa vztrajati pri svojih temeljnih vrednotah in načelih. 

Predsednica Evropske komisije je ob koncu pogajanj dejala, da čuti zadovoljstvo in olajšanje. Res je, da smo za brexit porabili veliko časa in energije. Zdaj je tega konec. Združeno kraljestvo bo šlo naprej po samostojni poti. Evropska unija se mora zdaj osredotočiti na svojo prihodnost in globalno poslanstvo. 

Sporazum o naših prihodnjih odnosih je zapleten. Njegovo izvajanje in izvrševanje spremlja veliko tveganj in izzivov. Pred nami so težki časi. Čeprav gre za sporazum brez primere, vsi elementi še niso dorečeni. Pogovori se bodo nadaljevali in regulativni dialog bo bistven. Naši britanski prijatelji bodo šele čez čas razumeli, kaj pomeni biti tretja država. Dobro je, da nam bo dogovor lahko pomagal pri nadaljevanju dialoga. 

Profesorica Danuta Hübner,

poslanka Evropskega parlamenta