EESO info

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je pozval Evropski parlament, Svet EU in države članice, naj nujno spremenijo akt o volitvah iz leta 1976 tako, da bodo na volitvah v Evropski parlament leta 2024 vsi invalidni državljani EU dejansko lahko uresničevali svojo volilno pravico.

V mnenju Dejansko uresničevanje pravice invalidov do udeležbe na volitvah v Evropski parlament, sprejetem 2. decembra, EESO poziva, naj se v besedilu akta pojasnijo načela univerzalnosti, tajnosti in neposrednosti volitev.

Tako bi naredili konec diskriminaciji invalidnih volivcev, ki izhaja iz trenutno veljavnih predpisov ali ureditev v različnih državah članicah, ki se med državami močno razlikujejo. S tem bi se lahko tudi odpravile pravne ali tehnične ovire, ki so prisotne po vsej Evropi in milijonom ljudi onemogočajo udeležbo na volitvah.

Mnenje je EESO pripravil na podlagi informativnega poročila, v katerem ugotavlja, da zaradi teh ovir nobena država EU ne more zagotoviti povsem neovirane udeležbe na volitvah vsem državljanom.

Ugotovitve poročila, objavljenega dva meseca pred volitvami v Evropski parlament leta 2019, so v svojem poročanju o volitvah nato potrdili mediji in organizacije civilne družbe.

„EESO meni, da je takšna diskriminacija nesprejemljiva in v nasprotju s temeljnimi vrednotami EU, ustanovnimi pogodbami ter pomembnimi mednarodnimi pravnimi in političnimi akti,“ je dejal avtor poročila in mnenja Krzysztof Pater.

“V središču našega poziva je načelo enakih pravic za vse. Kako je mogoče, da v 21. stoletju milijoni invalidnih državljanov EU ne morejo uresničevati svoje volilne pravice, nosilci odločanja pa ne naredijo skoraj ničesar, da bi to spremenili? To je eno temeljnih vprašanj za demokracijo v EU, predvsem pa gre za človeško dostojanstvo,“ je poudaril Krzysztof Pater.

EESO meni, da bi lahko s spremembo akta o volitvah, s katero bi državam EU naložili izvajanje standardov, ki bi invalidom tudi v praksi omogočali uresničevanje volilne pravice, hitro odpravili obstoječe prakse, ki so diskriminatorne do invalidnih državljanov.

Ti standardi bi morali vsebovati navedbo, da se z nacionalnimi predpisi nobenega državljana EU ne sme prikrajšati za uveljavljanje pravice do udeležbe na volitvah v EP na podlagi invalidnosti ali zdravstvenega stanja.

Standardi, ki so potrebni za pojasnitev načel neposrednosti in tajnosti volitev, bodo omogočili vsem invalidom ne glede na obliko invalidnosti, da bodo glasovali tajno in brez pomoči. (ll)

Skupna izjava Christe Schweng, predsednice Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO), in Jacka O’Connorja, predsednika skupine EESO za spremljanje brexita

Pogajalcem Evropske unije in Združenega kraljestva čestitava za uspešen zaključek izredno kompleksnih in težavnih pogajanj za sklenitev trgovinskega sporazuma, ki je velikega pomena za prebivalce Združenega kraljestva in vse Evrope.

EESO je zdaj pripravljen vzpostaviti vse možne povezave s civilno družbo v Združenem kraljestvu.

Najprej naj omeniva, da nam je v veliko olajšanje, da sta EU in vlada Združenega kraljestva po dolgih in kompleksnih pogajanjih nazadnje uspeli doseči dogovor o partnerskem sporazumu.

Po odločitvi Združenega kraljestva, da bo 31. januarja 2020 po 47 letih članstva izstopilo iz Evropske unije, se je bilo nujno treba dogovoriti o podlagi za prihodnje odnose med partnerjema.

Odnosi med EU in Združenim kraljestvom bodo v prihodnje temeljili na sporazumu o partnerstvu.

V imenu EESO čestitava glavnemu pogajalcu EU Michelu Barnierju in njegovi ekipi, ki sta se izkazala z nesporno profesionalnostjo, vzdržljivostjo in izkušnjami ter neumornim prizadevanjem za enotno evropsko stališče.

Seveda čestitava tudi delegaciji Združenega kraljestva, ki si je uspešno prizadevala za podpis sporazuma. Zavedamo se, da je bilo to vse prej kot enostavno.

Od 1. januarja 2021 se podjetja, delavci in državljani na obeh straneh Rokavskega preliva končno lahko organizirajo. Sporazum o partnerstvu prinaša varnost, brez katere podjetja ne morejo načrtovati svojih naložb, delavci ne morejo odločati, kje želijo delati, in državljani, kje želijo živeti.

EESO je pozorno spremljal pogajanja o brexitu, tudi prek ad hoc delovne skupine, ki smo jo ustanovili.

Prizadevali si bomo za čim boljše sodelovanje z drugimi evropskimi institucijami in ključnimi deležniki ter vzpostavitev vseh možnih povezav s civilno družbo v Združenem kraljestvu. Bolj kot kdaj prej meniva, da mora to biti dolgoročna naloga EESO.

Christa Schweng

predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO)

Jack O'Connor

predsednik skupine EESO za spremljanje brexita

EESO pozdravlja dejstvo, da so voditelji držav in vlad EU 10. decembra 2020 sprejeli večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027. Kompromis o evropskem proračunu in skladu za okrevanje ter mehanizmu vladavine prava upošteva proaktiven in celovit prispevek EESO k ambicioznejšemu večletnemu finančnemu okviru za EU.

EESO s podporo evropskemu okrevanju in pomoči pri izgradnji močnejše, okolju prijaznejše in bolj digitalne Evropske unije še naprej igra edinstveno vlogo pri oblikovanju politik EU. Ponovno je dokazal svoj pomen kot glasnik organizacij civilne družbe, saj so institucije EU upoštevale številna njegova mnenja o dolgoročnem proračunu EU.

„Naša naloga je, da obveščamo, kakšne koristi prinaša povečanje proračuna za obdobje 2021-2027 za civilno družbo. Z veseljem ugotavljam, da je bil prispevek EESO pomemben. Dogovor o novem večletnem finančnem okviru in novem mehanizmu za okrevanje in odpornost je bil sklenjen pravočasno. Upamo, da bo izhodišče za hitro okrevanje Evrope in gradnik močnejše in okolju prijaznejše Unije ter da bo končni rezultat v skladu z ambicijami in potrebami EU,“ je dejal Cillian Lohan, podpredsednik EESO, zadolžen za komuniciranje.

Preberite izjavo predsednice EESO Christe Schweng o večletnem finančnem okviru 2021-27 in skladu za okrevanje.

Seznam mnenj EESO, ki so vplivala na MFF je v tej prilogi.(mp)

Izvršna podpredsednica Komisije Margrethe Vestager je na decembrskem plenarnem zasedanju EESO povedala, da bodo najnovejše pobude Evropske komisije za regulacijo digitalnih storitev in trgov zagotovile, da bodo ponudniki prevzeli odgovornost za storitve, ki jih ponujajo, in da digitalni velikani ne bodo vsiljevali svojih pravil na evropskih trgih.

Margrethe Vestager je na plenarnem zasedanju EESO med razpravo o Evropi, pripravljeni na digitalno dobo, povedala, da bosta akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih, ki ju je Evropska komisija objavila 15. decembra in s katerima je opredelila, kako bi bilo treba zagotavljati digitalne storitve in kako bi morali delovati digitalni trgi, pripomogla k temu, da bo evropska demokracija stopila v korak z digitalnim razvojem v zadnjih dvajsetih letih.

Predsednica Christa Schweng je poudarila, da digitalni prehod še nikoli ni bil tako pomemben, saj je skupaj z zelenim prehodom gradnik evropskega okrevanja po krizi zaradi COVID-19.

Omenila je nedavno študijo, po kateri bi lahko dodaten kumulativni prispevek novih digitalnih tehnologij k BDP do leta 2030 v EU znašal 2,2 milijarde evrov, kar je enako skupnemu BDP Španije in Nizozemske v letu 2019.

Dejala je: „Potrebujemo evropski, na človeka osredotočen pristop k digitalizaciji. Priložnosti, ki jih ponuja digitalizacija, ne bomo mogli izkoristiti brez zaupanja državljanov in podjetij. Zato je pomembno vzpostaviti pravi evropski podatkovni prostor, kjer bodo naši podatki zaščiteni ter bosta zagotovljeni zasebnost in možnost samoodločanja. Okrepiti moramo tudi tehnološko suverenost EU in pri tem ohraniti svetovno digitalno tržišče.“

Margrethe Vestager je poudarila ključne elemente digitalne strategije Komisije, zlasti osredotočenost na spodbujanje zasebnih naložb, opiranje na vodilne pobude (o digitalnih spretnostih in znanjih, digitalnih javnih storitvah in kibernetski varnosti) ter vzpostavljanje in uporabo digitalnih zmogljivosti.

Dejala je: „Akt o digitalnih storitvah bo zagotovil, da bodo ponudniki storitev prevzeli odgovornost za storitve, ki jih ponujajo, in da se bo ponovno vzpostavilo zaupanje. Težave povzročajo nezakonite spletne vsebine in proizvodi, ki ne izpolnjujejo pravil, ki veljajo za fizične proizvode. To bi bilo treba rešiti, in sicer na evropski ravni.“

K temu je še dodala: „Sporočilo akta o digitalnih trgih zelo velikim podjetjem bo naslednje: vaše poslovanje v Evropi je več kot dobrodošlo in vaš uspeh je več kot zaželen, vendar morate, ko prevzamete vlogo vratarja, upoštevati seznam stvari, ki jih morate ali ne smete storiti, da bi zagotovili lojalno konkurenco in najboljše možne storitve za potrošnike. Bistveno je, da trg služi nam, potrošnikom, in da želimo tehnologijo, ki ji lahko resnično zaupamo.“ (dm)

EESO se zavzema za sklop skupnih načel za javne storitve, s katerimi bi državam članicam pomagali, da v celoti spoštujejo demokracijo in vladavino prava.

V mnenju, ki ga je sprejel na plenarnem zasedanju 2. decembra, EESO ugotavlja, da javne storitve z zagotavljanjem enakega in splošnega dostopa do storitev za vse, tudi ranljive in prikrajšane skupine, prispevajo k socialnemu napredku in dinamični družbi. Delujejo lahko kot ključni „samodejni stabilizatorji“ med krizo, ki se je v zadnjih letih povečala na področjih, kot so varnost, gospodarstvo, azil, okolje, podnebje in zdravje.

Poročevalec EESO Christian Moos je pojasnil: "Javne uprave in storitve so najpomembnejša vez med vladami in civilno družbo. So ključnega pomena za odpornost liberalne demokracije v Evropi. EU potrebuje učinkovite mehanizme, da se v vseh državah članicah zagotovita spoštovanje vladavine prava in nepristranskost javne uprave."

Sklop skupnih načel

EESO prepoznava sklop skupnih načel javnih storitev in uprav, ki so:

• pravica do dobrega upravljanja krepi zaupanje družbe. Pregledne javne službe zagotavljajo neodvisen nadzor in prispevajo k boju proti korupciji;
• javne službe imajo varovalno vlogo v zvezi z načelom pravne države. Zaposleni v javnih službah morajo biti zaščiteni, da lahko zavrnejo izvrševanje nezakonitih navodil za opravljanje storitev; 
• javne storitve morajo zagotoviti prost dostop do informacij in ostati dostopne vsem osebno, ne glede na digitalizacijo.

EESO tudi predlaga, da so javne storitve interoperabilne na evropski ravni. Omogočiti bi bilo treba izmenjave in kroženje zaposlenih med javnimi službami držav članic. Bistveno je, da vse javne službe, ki sodelujejo pri dodeljevanju evropskih sredstev, spoštujejo in izvajajo načela javnih storitev. (na)

Novi pakt EU o migracijah in azilu je bil deležen ostrih kritik na konferenci na visoki ravni, ki jo je organiziral EESO. Predstavniki civilne družbe, možganski trusti in Evropski parlament so ugotovili, da novi pakt ne prinaša potrebnih sprememb za vzpostavitev ustreznega skupnega evropskega migracijskega in azilnega sistema.

26. novembra so deležniki, vključno z Evropsko komisijo, Parlamentom in Svetom, možganskimi trusti, socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe, sodelovali na virtualnem posvetu o novem paktu o migracijah in azilu. Na konferenci, ki jo je organizirala strokovna skupina EESO za socialne zadeve (SOC), so ugotavljali, ali novi pakt prinaša potrebne sistemske spremembe za odpravo sedanjega zastoja ter za razvoj trajnostne, racionalne in na pravicah temelječe azilne in migracijske politike EU.

Različni udeleženci so svojo kritiko usmerili v tri glavne vidike: izbrano zakonodajno pot, ki temelji na medvladnem pristopu in omogoča začetek pogajanj, preden Komisija predloži zakonodajni predlog; dualistično pojmovanje migrantov, bodisi kot beguncev bodisi kot nezakonitih posameznikov, ki se jih lahko izžene; in na novo uvedeni mehanizem sponzoriranja vračanja, ki državam članicam omogoča solidarnost na ta način, da izvajajo postopke izgona iz drugih držav.

Člani študijske skupine EESO o tej pobudi obžalujejo, da je večina predlogov iz pakta o migracijah in azilu namenjena upravljanju zunanjih meja in vračanju, medtem ko zakonitim potem priseljevanja, varnim načinom za pridobitev azila ali vključevanju in integraciji državljanov tretjih držav v EU ni namenjena ustrezna pozornost. „Nekoliko smo razočarani nad vsebino tega pakta,“ je dejal José Antonio Moreno Díaz, poročevalec EESO za mnenje o novem paktu o migracijah in azilu. „Upamo na bolj ambiciozen in konstruktiven pakt, ki bo bolj spoštoval človekove pravice.“ (na)

EESO v nedavno sprejetem mnenju meni, da bi Evropska komisija in deležniki v letalstvu morali obnoviti razpravo, v kateri bi razjasnili cilje nove uredbe o izvajanju enotnega evropskega neba.

Dejansko zaenkrat ni jasno, ali bo osnutek predloga Komisije zadostoval za uresničitev prvotnih ciljev enotnega evropskega neba v smislu zmanjšanja emisij CO₂ ter izboljšanja učinkovitosti upravljanja zračnega prometa in navigacijskih služb zračnega prometa.

EESO je to vprašanje izpostavil v mnenju, ki ga je pripravil Dumitru Fornea in je bilo sprejeto na plenarnem zasedanju.

Dumitru Fornea je med razpravo dejal: „Pojasniti je treba vlogo upravljavca omrežja, zlasti splošni obseg in njegov vpliv na načrtovanje letalskih prevoznikov, upravljanje zmogljivosti, projektiranje zračnega prostora, okolje in prednostno razvrščanje zahtev. Vsi deležniki v letalstvu bi morali sodelovati pri sprejemanju pomembnih odločitev; načelo temeljitega posvetovanja mora biti del okvirnega predloga.“

Poleg tega predlog Komisije ne omenja dramatičnih posledic, ki jih je imela kriza zaradi COVID-19 na to panogo. Zato EESO priporoča izvedbo študije učinka, da bi ustrezno upoštevali socialne in gospodarske posledice koronavirusne pandemije za delavce in uporabnike storitev. (mp)

Tehnologija veriženja blokov bi lahko ponudila koristne rešitve za digitalno rudarjenje v prihodnosti, pri digitalnem prehodu pa je treba upoštevati socialne posledice. To je bilo glavno sporočilo spletne okrogle mize, ki jo je 14. decembra 2020 organizirala posvetovalna komisija EESO za spremembe v industriji (CCMI).

„Rudarska podjetja, ki so sprejela digitalni prehod, so izboljšala svojo varnost, trajnost, produktivnost in dobičkonosnost. Blokovne verige so prihodnost industrije, dogovoriti pa se je treba o njihovem upravljanju. Čim bolj moramo zmanjšati tudi družbena in regionalna neravnovesja, ki so posledica preobrazbe dejavnosti zaradi zelenega dogovora in krožnega gospodarstva,“ je dejal predsednik CCMI Pietro De Lotto,

Članica CCMI Hilde Van Laere pa je dejala: „Blokovne verige so temelj digitalnega prehoda in lahko temeljito spremenijo podjetja in celotno družbo, ne samo rudarstvo. Tako so se spremenila vsa podjetja v vseh sektorjih in spremenilo se je tudi samo rudarstvo. Tehnologija veriženja blokov omogoča varnost in transparentnost poslovnih transakcij in sledenje spremembam v dokumentih in poslovnih dogovorih in je za rudarstvo izredno zanimiva“.

Razpravi se je pridružilo več deležnikov iz panoge in institucij: Svemin, Minespider, Kamni Chain, IndustriALL Norveška, Intraw, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Evropska komisija in Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD).

Spletni seminar je bil organiziran v okviru spremljanja mnenja CCMI/176 z naslovom Digitalno rudarjenje v Evropi: nove rešitve za trajnostno pridobivanje surovin (poročevalca: Marian Krzaklewski in Hilde Van Laere), ki ga je EESO sprejel na septembrskem plenarnem zasedanju. (mp)

EESO z zadovoljstvom ugotavlja, da so bila njegova priporočila upoštevana v predlogih Evropske komisije za evropski podnebni pakt, ki podpira sedanje in nove podnebne ukrepe z vzajemnim učenjem, izobraževanjem, krepitvijo zmogljivosti, odpravo ovir in lažjim dostopom do financiranja.

Z uvedbo zasnove globalne podnebne nevtralnosti je Pariški sporazum spremenil politično razpravo ter vlade in zainteresirane strani usmeril na pot ukrepanja. Takšnega rezultata pa ne bi bilo mogoče doseči brez mobilizacije akterjev civilne družbe, kakršne doslej še ni bilo. Aktivno sodelovanje vseh delov družbe je pogoj za uspešno podnebno politiko v EU.

Član EESO Peter Schmidt je ob tem povedal: „Podnebni pakt je pomembna priložnost, da se oblikuje inovativen participativen pristop, ki bo ustrezal ukrepom, ki jih civilna družba, skupnosti, mesta in regije že izvajajo, jih podpiral in navdihoval.“

EESO želi sodelovati z Evropsko komisijo in drugimi organi EU pri ustanovitvi platforme deležnikov za evropski podnebni pakt, ki bi temeljila na načelih vključevanja, preglednosti, dejanske udeležbe in odgovornosti podnebnih akterjev na vseh ravneh.

Poleg tega bi se z ustanovitvijo foruma EU za podnebno financiranje kot dela pakta spodbudili resnično vzajemni učni procesi, zagotovil lažji dostop do financiranja in odpravile ovire. Sestavni del pakta bi moral biti tudi mehanizem za vključevanje mladih v vprašanja v zvezi s podnebjem in trajnostjo, kot so okrogle mize za mlade o podnebju in trajnosti, ki jih predlaga EESO. (mr)

Po volitvah v ZDA se je 15. decembra sestal spremljevalni odbor EESO za čezatlantske odnose, da bi ponovno vzpostavil trdno partnerstvo s civilno družbo ZDA.

V pričakovanju mandata novega predsednika ZDA imata EU in ZDA zdaj edinstveno priložnost, da po nazadovanju odnosov v zadnjih letih obnovita partnerstvo in prijateljstvo, ki bosta temeljila na skupnih demokratičnih vrednotah, skupni zgodovini in skupnih interesih.

Petnajstega decembra se je sestal spremljevalni odbor EESO za čezatlantske odnose, da bi ponovno vzpostavil dialog z ameriško civilno družbo. Seje sta se virtualno udeležila poslanec Evropskega parlamenta Radosław Sikorski in ameriški kongresnik William Hurd.

Radosław Sikorski je poudaril ključno vlogo medosebnih stikov in tesnejše sodelovanje civilne družbe v skladu z Novo čezatlantsko agendo. Povedal je, da razlike v politiki med EU in ZDA še vedno obstajajo, a so dobra volja, enakopravni odnosi in zaupanje dober začetek.

William Hurd se je iskreno zavzel za čezatlantski dialog: „Amerika v vodilni vlogi ni sama. Pokazati moramo, da smo zmožni oblikovati zavezništva.“ Poudaril je, da morata EU in ZDA ob vse večji prisotnosti Kitajske na mednarodnem prizorišču nujno sodelovati.

Peter Chase, višji sodelavec pri skladu German Marshall Fund of the United States (Nemški Marshallov sklad Združenih držav Amerike), je opozoril, da je za čezatlantske gospodarske odnose bistvena ambiciozna strategija: „Močno gospodarstvo bo napajalo civilno družbo, možganske truste, podjetja in naložbe.“

Matthias Jørgensen iz generalnega direktorata Evropske komisije za trgovino je predstavil Novo čezatlantsko agendo Komisije in povabil ZDA, naj se pridružijo boju za bolj zdrav, varen, uspešen in demokratičen svet po pandemiji COVID-19 ter sodelujejo na področjih, kot so zaščita planeta, tehnologija, trgovina in standardi.

Garrett Workman, višji direktor za evropske zadeve pri gospodarski zbornici ZDA, je pripomnil, da je trgovina temelj za odpravo številnih napak, ki jih je storila politika ZDA v zadnjih nekaj letih.

EESO je predstavil tudi ambiciozen projekt Gradnja mostov prek Atlantika, v katerem sta poudarjena vloga civilne družbe in njen pomen za obnovljeno čezatlantsko partnerstvo. Namen projekta je povezati ljudi in njihove dejavnosti ter zagotoviti, da se bo v času, ko je iskanje skupnih stališč in rešitev pomembnejše kot kdaj koli prej, na obeh straneh Atlantika slišal liberalni glas. (at)