Krožno gospodarstvo

Prehod na krožno gospodarstvo je visoko na dnevnem redu EESO kot rešitev za boj proti podnebni krizi in zaščito našega planeta. Je odlična priložnost za civilno družbo, saj lahko prispeva k:

• povečanju konkurenčnosti evropske industrije,
• spodbujanju trajnostne gospodarske rasti in,
• ustvarjanju novih delovnih mest.

Model linearne proizvodnje in potrošnje, ki danes še vedno prevladuje v našem gospodarstvu, ne prispeva le k zapravljanju virov, temveč tudi spodkopava boj proti podnebnim spremembam. V nasprotju z linearnim gospodarstvom ima krožno gospodarstvo regenerativno in obnovitveno zasnovo, ki se osredotoča na ustvarjanje in ohranjanje gospodarske vrednosti, saj obravnava svetovne okoljske izzive, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in onesnaževanje, hkrati pa prinaša gospodarske koristi.

Dobra novica je, da krožni prehod že poteka v praksi. Deležniki iz civilne družbe, med njimi podjetja, sindikati, akademski krogi in skupnosti znanja, mladinske organizacije ter nevladne organizacije in druge interesne skupine, na lokalni in regionalni ravni ustvarjajo in izvajajo številne krožne pobude. Spodbujanje krožnih rešitev in vodilna vloga ustreznih deležnikov sta najboljša načina za pospeševanje prehoda na krožno gospodarstvo v Evropi.

Evropska platforma deležnikov za krožno gospodarstvo , ki je skupna pobuda EESO in Evropske komisije, je bila vzpostavljena leta 2017, da bi z njo povezali skupnost krožnega gospodarstva v Evropi. Platforma, ki jo usmerjajo deležniki, podpira prehod Evrope na krožno gospodarstvo s spodbujanjem dialoga ter izmenjavo znanja in najboljših praks.