European Economic
and Social Committee
Boj proti dezinformacijam mora postati izredna nujnost
EESO info: Ste poročevalec za mnenje o smernicah Evropske komisije za okrepitev evropskega kodeksa ravnanja glede dezinformacij, ki ga je EESO sprejel na zasedanju decembra 2021. V kolikšni meri dezinformacije ogrožajo demokracijo in kaj bi morala civilna družba storiti za preprečevanje širjenja lažnih novic ter katera orodja naj bi pri tem uporabila?
Thierry Libaert: Dezinformacije ogrožajo demokracijo, saj spodkopavajo naše zaupanje v javne institucije in znanost. Soočeni z zapletenimi resničnimi dejstvi na eni strani in lažnimi, vendar takoj razumljivimi informacijami na drugi pogosto dajemo prednost slednjim. Pri dezinformacijah ne gre le za lahkovernost, temveč se včasih uporabljajo kot orodje destabilizacije za doseganje geopolitičnih ciljev, zlasti na volitvah.
Glavni poudarek mnenja, ki je bilo izglasovano 9. decembra 2021, je pozvati Evropsko komisijo, naj odločneje ukrepa, da bi preprečila nastajanje dezinformacij in ne le omilila njihove posledice. Vedno lahko poskusimo omejiti obseg požara, vendar je veliko bolj koristno preprečiti nastanek plamenov.
Proti dezinformacijam se je mogoče boriti na več načinov. Eden od njih je boj proti monetizaciji spornih vsebin. Skupaj z našo delovno skupino smo ugotovili, da je z dezinformacijami povezan donosen posel. Ker se lažne informacije širijo povprečno šestkrat hitreje od resničnih in se pogosteje izmenjujejo ter komentirajo, povečujejo obseg dejavnosti na spletnih platformah. Slednje imajo tako več možnosti za zaslužek z oglaševanjem. Ocenjuje se, da se na tak način vsako leto porabi več kot 400 milijonov EUR.
Ne smemo misliti, da dezinformacije najdemo le na družbenih omrežjih in velikih digitalnih platformah. Odgovornost zanje nosijo tudi tradicionalni mediji, med njimi televizijski kanali z informativni programi, kjer se pojavljajo številni psevdostrokovnjaki. Mediji morajo biti bolj pozorni na dejansko strokovnost svojih gostov, povečati pa je treba tudi medijsko pismenost, da bo javnost lahko bolje analizirala podane informacije.
Boj proti dezinformacijam pa se nikakor ne bi smel uporabljati kot izgovor za spodkopavanje svobode izražanja. Glavni cilj medijske pismenosti, ki jo priporočamo, je vsakomur omogočiti, da resnično loči med znanstvenimi podatki in preprostimi prepričanji ali mnenji. Podporniki Donalda Trumpa v ZDA in populisti v Evropi, zlasti tisti v Združenem kraljestvu, ki so bili vzrok za brexit, so pokazali, kako nevarno je širjenje lažnih novic za naše demokracije.
Boj proti dezinformacijam mora postati izredna nujnost, je sporočilo, ki ga je želel posredovati naš odbor.