European Economic
and Social Committee
Breadcrumb
- Home
- Current: Laure Batut: Strah, odpornost in potem?
Laure Batut: Strah, odpornost in potem?
Najprej sta prišla strah in osuplost
Resničen strah. Strah, ki je ohromil vse. Strah ki nas je zajel ob večernem zloveščem preštevanju mrtvih, da smo trepetali za naše bližnje, mlajše, starejše in najbolj ranljive. Strah, ki nas opominja, da se nad nami prežeče razprostirajo temačne sence.
Osuplost nas je prevzela, ko smo uvideli, kako nepripravljene so bile osrednje zdravstvene službe v Franciji, ko so se zdravstveni delavci znašli v prvih vrstah, za njimi pa državljani, vsi brez osnovnih sredstev za zaščito ali zdravljenje. Osupli smo bili tudi, ko smo videli, da lahko družba v državi, kot je Francija, vključno z njenimi čezmorskimi departmaji, v trenutku ustavi vse svoje človeške dejavnosti ter izprazni mesta in šole, potem ko so vso zimo ulice preplavljale množice, ki so legitimno izražale svoje socialno nezadovoljstvo.
Nato se je svet, še bolj globaliziran zaradi pandemije, z omejitvijo gibanja razdrobil na množico posameznikov, ločenih drug od drugega. Pandemija je vse vrzeli še poglobila.
Vrnitev države
Naloga javnih služb, zlasti zdravstva, je skrbeti za ohranjanje življenja. Postopoma so prejele ustrezno opremo, včasih pa so ukrepi bolj spominjali na „šov“, na primer ko so nekatere bolnike prevažali z vlakom ali helikopterjem, namesto da bi jih prepeljali v zasebne klinike, ki so bile pripravljene pomagati.
Država je pomagala podjetjem, ki opravljajo osnovne storitve, kot sta oskrba in čiščenje, da bi lahko še naprej izvajala svoje dejavnosti in da bi življenje teklo naprej.
Njihovi zaposleni pa so bili v zelo različnem položaju, kar zadeva zaščito pred virusom, in niso bili sistematično nagrajeni.
Nato je prišla odpornost
Odpornost je prišla s povezanostjo – iz osnovnih potreb ali za zabavo – na primer profesorjev z učenci, prek omrežij, telefona, radia, televizije in medijev: treba je bilo zapolniti čas, ga organizirati in delati. Ljudje so vsak večer ob osmi uri z oken ploskali zdravstvenim delavcem, saj jim država ni dala pričakovanega priznanja.
Zaposleni so odkrili lastne inovacijske sposobnosti. Delo na daljavo, ki včasih nekaterim delavcem ni bilo odobreno, se je naglo razmahnilo. Straši, zlasti matere, so morali opravljati dvojno delo: svoje in učiteljsko.
Z vlogo sindikatov kot posrednikov med zaposlenimi, delodajalci in vlado se je vrnila legitimnost njihovega delovanja v državi. Upati moramo, da se jih ne bo samo poslušalo, marveč tudi slišalo.
Evropa
Presenetila nas je tudi Evropska unija oziroma prve izjave Komisije.
Napovedan je bil načrt, ki je dosti bolj obsežen od Marshallovega. Zapihal je svež veter obnove! Kakor vemo, pa so vlade in Parlament hitro našli izgovore za zavlačevanje.
Številni francoski mali trgovci z malo zaposlenimi in malo sredstvi pa so že bankrotirali, male restavracije so se prodajale z izgubo, propadli so mladi podjetniki, ki so komaj začeli poslovati. Banke zanje niso imele posluha. Zaposleni so upravičeni do nadomestila za delno brezposelnost do septembra, kaj pa potem? Kljub državni pomoči velika podjetja, kot sta Air France-KLM (s 7 milijardami EUR pomoči od Nizozemske in Francije) in Airbus, škandalozno odpuščajo zaposlene. Po poletju pa bo na trg dela prišlo še 700.000 mladih ...
Dan potem?
Vse bolj postaja podoben dnevu prej. Predvsem zato ker virus še vedno kroži, pa tudi zato ker se bodo reforme, ki so se izvajaje „prej“, vrnile tudi „potem“, čeprav si svet dela v Franciji tega ne želi. Vlada državljanom zagotavlja, da z davki ne bo financirala 13-odstotnega upada BDP, kljub temu pa se to poletje še kar naprej vrsti odpuščanje zaposlenih, cene energije, prevoza, sadja in zelenjave itd. pa stalno rastejo.
Na podlagi izkušenj iz krize se bo spremenila organizacija dela. Za delo na daljavo ter delo prek platform in videokonferenc bo treba sprejeti ureditev, ki še ne obstaja. Po odpornosti je potrebna previdnost. Ali bo kriza pokazala, da tisti, ki so ekonomsko močnejši, vedno shajajo bolje, tisti z manj sredstvi pa vse bolj trpijo? V pariški regiji je bilo največ obolelih prav v najrevnejšem departmaju. Žal nič novega!