Pripravila skupina delojemalcev v EESO

Ob predstavitvi novega kolegija komisarjev ni bilo mogoče spregledati, da je bilo mesto komisarja za delovna mesta in socialne pravice odpravljeno. Namesto tega imamo zdaj komisarko za ljudi, spretnosti in pripravljenost. Beseda „ljudi“ pa odpira mnoga vprašanja. Ali ne bi morali biti skoraj vsi ostali portfelji ravno tako namenjeni ljudem? Spotaknili bi se lahko tudi ob besedo „pripravljenost“, ki je zelo žargonska in poleg tega jo najdemo v imenu še enega portfelja.

Toda pomembneje je, kaj manjka in kaj je bilo pozabljeno. Socialna politika in zaposlovanje izginjata v ozadju, nadomešča ju vseprisotna konkurenčnost. Skrivnostna in včasih barvita poimenovanja nekaterih drugih resorjev govorijo zase – od „izvajanja“ in „poenostavitve“ do „blaginje“ in „odpornosti v zvezi z vodo“, če jih naštejemo le nekaj.

Portfelj za zaposlovanje in socialno politiko je obstajal od leta 1970, leta 2019 je bil preimenovan v delovna mesta in socialne pravice. Zajemal je ključne politike, kot je evropski steber socialnih pravic in njegove daljnosežne pobude. Kakovostna delovna mesta, enakost, socialni dialog ter delovni in življenjski pogoji ostajajo vprašanja, ki so odločilna za preživetje naših demokracij.

Toda namesto zaposlovanja imamo zdaj spretnosti. Prepričanje, da je pomanjkanje strokovnega znanja vzrok za mnoge naše sedanje težave, se zdi v nekaterih krogih zelo razširjeno. Podjetja težko najdejo usposobljeno delovno silo, ki jo potrebujejo. Kar pa ne preseneča, saj so že za začetek dela pogosto potrebne večletne izkušnje. Neredko vidimo, da podjetja zahtevajo doktorski naslov, znanje več jezikov in dolg seznam dokazil o spretnostih, ki jih je mogoče na delovnem mestu pridobiti v le nekaj mesecih. Povrh vsega ponujene plače zelo pogosto komaj zadoščajo za pokritje življenjskih stroškov – in to za zaposlene na visokokvalificiranih delovnih mestih, ki so že tako v boljšem položaju.

Izredno zaskrbljujoče je, kako pogosto in poljubno Komisija uporablja te žargonske izraze, ki jim očitno jasno prevladuje zahteva po konkurenčnosti. Zdi se, da nam hoče povedati, da so blaginja, kakovostna delovna mesta in dostojne plače že dokončana naloga in da se moramo ukvarjati le še s pomanjkanjem strokovnega znanja. A tega očitno primanjkuje predvsem novemu kolegiju komisarjev, ki ne zmorejo razumeti sedanje situacije, jo postaviti v pravo perspektivo in ponuditi realistične rešitve. Upajmo, da se pod površjem teh novih portfeljev skrivajo trdni predlogi za krepitev socialnih pravic, pravic delavcev in demokracije ter za boj proti podnebnim spremembam.