Alena Mastantuono

Nuklearna medicina vsako leto več kot desetim milijonom pacientov v Evropi pomaga pri diagnosticiranju in zdravljenju bolezni, kot je rak, pa tudi bolezni srca in ožilja ter nevrovaskularnih bolezni.

Radiološke in jedrske tehnologije, pri katerih se uporabljajo radioaktivni izotopi, so bistvene v boju proti raku v vseh fazah oskrbe, pri zgodnjem odkrivanju, diagnosticiranju, zdravljenju in paliativni oskrbi.

Predvsem zaradi znanstvenih prebojev je število bolnikov, ki imajo koristi od nuklearne medicine, vse večje. Evropski raziskovalci in podjetja so razvili nekatere najnovejše oblike zdravljenja raka z radioligandno terapijo, npr. tarčno zdravljenje tumorjev in razširjenih metastaz pri endokrinem raku in raku prostate s farmacevtskimi izdelki. Lutecij-177 je na primer zelo obetaven radioaktivni izotop za zdravljenje raka prostate, zaradi katerega v Evropi vsako leto umre 90 000 ljudi. V primerjavi s tradicionalnimi načini zdravljenja se s sodobno radionuklidno terapijo omogoča dobro tarčno zdravljenje rakavih celic, kar je pogosto manj škodljivo za telo. Več deset tisoč bolnikov potrebuje tarčno radionuklidno terapijo, ki je pogosto edina možnost zdravljenja.

Vendar je oskrbovalna veriga v nuklearni medicini zelo zapletena, preden doseže pacienta. Zajema oskrbo z izvornimi materiali ter njihovo skladiščenje, obsevanje, predelavo, logistiko in uporabo. Ko so radioaktivni izotopi proizvedeni, jih je treba predelati, odpremiti in uporabiti v razmeroma kratkem času, nekatere na isti dan, druge v manj kot nekaj dneh, odvisno od njihove razpolovne dobe. Imajo zelo kratko življenjsko dobo in hitro razpadejo.

Presenetljivo je, da se te značilnosti ne upoštevajo pri čezmejnem prevozu in v carinskih postopkih. Zaradi številnih ovir v čezmejnem prevozu se lahko zgodi, da bodo prednostno obravnavane kozice namesto radioaktivnih izotopov, ki rešujejo življenja.

Zato EESO v mnenju o oskrbi z medicinskimi radioaktivnimi izotopi poziva k boljšemu sodelovanju med državami članicami za odpravo regulativnih ovir. V njem obravnava vse faze oskrbovalne verige z radioaktivnimi izotopi v Evropi ter opredeljuje ovire pri čezmejni oskrbi in odvisnost od tretjih držav. Predlaga tudi rešitve za pomanjkljivo infrastrukturo v Evropi in zadovoljitev potreb po usklajenih raziskavah in razvoju.

EESO se v priporočilih, predstavljenih v mnenju, strinja s sklepi, sprejetimi na aprilskem vrhu voditeljev držav EU, v katerih je bilo poudarjeno, da je treba zmanjšati strateško odvisnost Evrope v občutljivih sektorjih, kot so zdravstvo in kritične tehnologije. V skladu s poročilom Enrica Lette je bilo poudarjeno tudi, da se je treba osredotočiti na čezmejno opravljanje storitev in čezmejni pretok blaga, vključno z osnovnim blagom, kot so zdravila.

Evropa mora spodbujati proizvodnjo, da bi zagotovila večjo strateško avtonomijo pri oskrbi z radioaktivnimi izotopi. Čeprav je vodilna v svetu pri oskrbi z medicinskimi radioaktivnimi izotopi, je pri oskrbi z visoko koncentriranim nizko obogatenim kovinskim uranom in oskrbi z nekaterimi obogatenimi izotopi za cilje pri proizvodnji radioaktivnih izotopov močno odvisna od ZDA in Rusije.

EU je še vedno zelo odvisna od oskrbe s cilji stabilnih izotopov, ki omogočajo proizvodnjo nekaterih radioaktivnih izotopov za sodobne ali razvijajoče se molekularne radioterapije, kot je iterbij-176, ki se uporablja za proizvodnjo lutecija-177.

To je resničen izziv za oskrbovalno verigo s tem posebnim radioaktivnim izotopom, saj naj bi se svetovno povpraševanje po njem po pričakovanjih v prihodnjih letih potrojilo.

Oskrbovalna veriga je odvisna tudi od sistema proizvodnje, v reaktorjih ali pospeševalnikih, njihove predelave in dostave v bolnišnice. Za zagotovitev enakega dostopa do zdravljenja morajo države članice, zlasti raziskovalni centri in bolnišnice, tesneje sodelovati. Dejansko dostop do radioterapije ni enak v vseh državah članicah, zlasti v razvojni in pilotni fazi. Treba je omogočiti hitrejši dostop do raziskovalnih zdravil ali sočutno uporabo zdravil ter olajšati dostop majhnim bolnišnicam, ki morda nimajo dovolj strokovnega znanja in infrastrukture. Za nekatere paciente je dostop lahko ključnega pomena.

Evropsko financiranje raziskav, razvoja in inovacij v nuklearni medicini, zlasti v programih Obzorje in Euratom, je ključnega pomena pri odzivanju na potrebe pacientov. Evropa potrebuje strateške projekte skupnega interesa na tem področju v okviru prihodnjega večletnega finančnega okvira EU. V povezavi z evropskim načrtom za boj proti raku sta dragocena projekta strategija Evropske komisije Samira in njena pobuda za evropsko „radioizotopsko dolino“ (ERVI). Evropska komisija mora to nadgraditi in nuklearno medicino v večji meri vključiti v evropski načrt za boj proti raku in v misijo za boj proti raku v okviru programa Obzorje Evropa.

Države članice bi morale financirati tudi politike javnega zdravja s poudarkom na uporabi radioloških in jedrskih tehnologij v medicini. S tem bomo dali industriji močno sporočilo ter omogočili razvoj in rast raziskav in inovacij ter industrijske infrastrukture v Evropi. V sektor bomo pritegnili tudi več ljudi.

Skratka, oskrbo z radioaktivnimi izotopi v Evropi bomo izboljšali in naraščajoče povpraševanje pacientov zadovoljili le, če bomo sprejeli drzne politične odločitve.