Dejstva in podatki o duševnem zdravju v EU ne vzbujajo optimizma, temveč kličejo k ukrepanju. EESO se zavzema za odločnejše ukrepe za spodbujanje duševnega zdravja na nacionalni ravni in ravni EU. Poziva tudi k zavezujoči zakonodaji za preprečevanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu. Z nagrado za civilno družbo na temo duševnega zdravja izraža priznanje nenehnim prizadevanjem civilne družbe za izboljšanje dobrega počutja Evropejcev.

1. EESO se je odločil, da bo svojo osrednjo nagrado za civilno družbo posvetil duševnemu zdravju. K temu so ga spodbudila poročila, da so se zaradi pandemije COVID-19 v Evropi močno povečali primeri duševnih motenj, kot sta tesnoba in depresija. Po podatkih OECD se je delež mladih s simptomi tesnobe v več evropskih državah več kot podvojil. Pandemija je tudi povzročila, da se motnje hranjenja, zlasti med mladostniki, začnejo pojavljati v zgodnejši starosti. Že pred izbruhom pandemije COVID-19 so težave z duševnim zdravjem prizadele vsaj 84 milijonov ljudi v EU, tj. približno vsakega šestega človeka.
2. Približno 4 % smrti na leto v EU je posledica duševnih ali vedenjskih motenj. Slabo duševno zdravje ima tudi velike gospodarske posledice, saj neposredni in posredni stroški znašajo približno 4 % BDP. Več kot tretjina teh stroškov izhaja iz nižjih stopenj zaposlenosti in upadanja produktivnosti pri delu.
3. Po podatkih Eurostata je leta 2020 44,6 % zaposlenega prebivalstva v EU v starosti od 15 do 64 let poročalo o dejavnikih tveganja za duševno dobro počutje na delovnem mestu. Najpogosteje sta bila omenjena delovna preobremenitev in časovni pritisk. O tem je poročala skoraj petina zaposlenih v EU.
4. Duševno dobro počutje se je povzpelo na vrh politične agende v EU. Komisija je zato junija 2023 sprejela celovit pristop k duševnemu zdravju. Ta novi pristop, podprt s sredstvi EU v višini 1,23 milijarde EUR, je namenjen spodbujanju duševnega zdravja v vseh politikah EU s poudarkom na treh vodilnih načelih: zadostna in učinkovita preventiva, dostop do kakovostnega in cenovno ugodnega varstva duševnega zdravja ter zdravljenja in vnovično vključevanje v družbo po okrevanju. Duševno zdravje je tudi ena od političnih prednostnih nalog EESO in se uvršča med najpomembnejša področja njegovega delovanja.
5. EESO je prejel kar 105 vlog iz vse EU, ki zajemajo najrazličnejše teme – od projektov za preprečevanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu ali reševanje težav, kot sta zloraba psihoaktivnih snovi in kibernetska zasvojenost, do boja proti stigmatizaciji duševnega zdravja in spodbujanja pomoči, ki jo vodi skupnost. EESO upa, da bo s počastitvijo in izpostavitvijo prizadevanj nedržavnih akterjev za podporo duševnemu zdravju k temu navdihnil tudi druge. (sg)