Ker se bo število gospodinjstev v EU, ki ne morejo ogrevati svojih domov, verjetno še povečalo, letna energijska inflacija pa je že presegla 40 %, EESO v nedavnem mnenju poziva EU in države članice k nujnim ukrepom za preprečevanje in odpravljanje energijske revščine.

EESO poziva Evropsko unijo in države članice, naj enak dostop do energije in zanesljivo oskrbo z energijo po dostopnih cenah opredelijo kot absolutno prednostno nalogo.

EESO v mnenju Boj proti energijski revščini in odpornost EU, sprejetem na septembrskem plenarnem zasedanju, priznava pomen, ki ga ima energija v nedavnih pobudah Evropske komisije, kot so sveženj „Pripravljeni na 55“, izvajanje evropskega zelenega dogovora in val prenove. Vendar opozarja, da brez hitrega izvajanja, trdnih zavez in konkretnih ukrepov držav članic te pobude ne bodo zadostovale za reševanje sedanje krize.

„Potrebujemo skupen pristop k razumevanju in odpravljanju energijske revščine na ravni EU,“ je povedal Ioannis Vardakastanis, poročevalec za mnenje. „Na podlagi tega pristopa bi lahko nastala skupna opredelitev. Hkrati moramo državam članicam prepustiti, da vsaka najde rešitve po meri. Zagotoviti morajo, da najranljivejši ne bodo ostali brez podpore.“
Nacionalni ukrepi za ublažitev negativnih posledic naraščajočih cen za najranljivejše bi morali glede na posebne nacionalne in lokalne okoliščine vključevati neposredno finančno podporo in socialne ukrepe ali spodbude in podporo za zmanjšanje porabe energije.

Da bi zagotovili resnično vseobsegajoč pristop, je EESO pozval k oblikovanju široke in ambiciozne politične koalicije za obravnavanje energijske revščine, katere ukrepi bi se nadalje razvijali v strategiji EU. Njen cilj bi bil do leta 2030 zmanjšati energijsko revščino na najnižjo raven in jo dolgoročno v celoti odpraviti.
Poleg institucij EU bi koalicija vključevala organizacije civilne družbe, vključno s tistimi, ki predstavljajo družbene skupine, ki jim najbolj grozi energijska revščina. Vključiti bi bilo treba tudi lokalne in občinske organe.

EESO je poudaril tudi pomen naložb v energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost ter obsežno prenovo stavb. Države članice bi morale v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi dati prednost temeljiti prenovi, ki bi omogočila več kot 60-odstotni prihranek energije. Za izvedbo so vsekakor potrebne velike zasebne naložbe. (ll)