Pogosto si pravim: če gre vse pregladko, si ne postavljam dovolj velikih izzivov. Vendar pa je naš cilj pri vzpostavljanju delujočih sistemov zagotoviti, da vse poteka gladko, torej da vse deluje učinkovito in nemoteno. Osebno razlikujem med procesi, ki bi morali biti preprosti, in vsebino, ki bi morala biti zahtevna.

Sam si svoje delo za EESO vedno zastavim tako, da mi je v izziv, pri čemer ugotavljam, da se prav na tisti točki najdejo dobre rešitve.

Ko sem sam postal član EESO, se nisem najbolje znašel med delovnimi procesi in metodami; s težavo sem na primer našel pravo sejno dvorano ali ugotovil, kdaj je treba pritisniti na gumb, ko se želiš priglasiti k besedi.

Novi člani se na način dela privadijo šele po nekaj sejah. Kot pravi rek: vaja dela mojstra. Seveda pa so neprecenljiv vir znanja in informacij o tem, kako stvari delujejo, tudi premori za kavo in druženje na hodniku.

Brez vseh teh možnosti, ki nam običajno omogočajo, da se privadimo novemu okolju, je bil začetek tega mandata povsem drugačen. Težje je ugotoviti, kdo je član tudi v tem mandatu in katerih obrazov na sejah ne bomo več videli. Novi člani se stežka seznanijo z načinom delovanja EESO in razumejo njegovo dinamiko.

Spoznali smo, da lahko svoje dejavnosti izvajamo na daljavo. Obenem pa zdaj veliko bolj cenimo dodano vrednost srečanj v živo. Ob tej priliki bi rad izrekel priznanje tehničnemu osebju Odbora. Kot ključni delavci si v prvih vrstah prizadevajo, da se naše delo nadaljuje.

Poskrbeli so za to, da vse poteka nemoteno in učinkovito, ter nam vsem olajšali prehod na nov način dela.

Zdi se mi, da nas je delo na daljavo iz naših domačih pisarn ali kuhinj ali dnevnih sob na nek način tesneje povezalo. Opomnilo nas je, da smo vsi le ljudje, ki si v tem okolju prizadevamo, da damo vse od sebe.

Ko bomo spet napolnili sejne dvorane v stavbi JDE, bomo drug drugega nedvomno bolj cenili in, upam, imeli več empatije drug za drugega v naših prizadevanjih, da pomembno prispevamo k razpravi na ravni EU.