Način poslovanja v Evropi in po svetu je treba spremeniti, vendar bi morali dolgoročni cilji EU glede trajnostne gospodarske rasti kljub krizi zaradi COVID-19 ostati temelj naše prihodnosti. Odbor je v mnenju o krepitvi trajnostne gospodarske rasti v EU, ki ga je pripravil Philip von Brockdorff in je bilo sprejeto na julijskem plenarnem zasedanju, poudaril, da je kriza priložnost za ponovni premislek o načinu poslovanja podjetij iz EU in njegovo izboljšanje. Kriza ne sme biti izgovor za razvodenitev ciljev, ki so zapisani v evropskem zelenem dogovoru, strategiji za trajnostno rast za leto 2020 in evropskem stebru socialnih pravic.

Poročevalec von Brockdorff je med razpravo na plenarnem zasedanju dejal, da je „zaradi gospodarskih težav, ki jih je povzročila koronavirusna kriza, potrebna sprememba v načinu delovanja podjetij v EU in po vsem svetu. Dobavne verige so se izkazale za ranljive in jih je treba zavarovati. Gospodarski subjekti iz EU morajo ponovno razmisliti o strategijah dobavnih verig ter se osredotočiti na diverzifikacijo, pa tudi na ponovno uskladitev dobavnih verig med različnimi sektorji. Potrebna bo tudi neke vrste deglobalizacija sektorjev, vsaj ko gre za tista podjetja iz EU, ki proizvajajo osnovne dobrine. Ta bi morala razmisliti o selitvi proizvodnih obratov nazaj v Evropo.“

Če želimo v naslednjih letih doseči trajnostno rast, moramo preoblikovati evropsko gospodarstvo, pri tem pa upoštevati osnovne elemente, kot so okoljska trajnostnost, izboljšanje produktivnosti, pravičnost, socialni napredek in makroekonomska stabilnost.

Evropska unija mora prevzeti vidnejšo vlogo v svetovni trgovini, kar je bistveno za podjetja iz EU in njihove poslovne možnosti. Za globalna podjetja, ki delujejo na svetovnem trgu, je tudi bistveno, da so pogoji enaki na številnih področjih, kot so mednarodni delovni standardi, lojalna konkurenca in spoštovanje ciljev glede podnebnih sprememb. (mp)